Vse več ljudi prepoznava vrednost kulturne dediščine in vedno več ljudi se odloča za nakup stare hiše in ne za novogradnjo. Pri prenovi stare hiše, ki je po možnosti še pod spomeniškim varstvom, se novopečeni lastnik sreča z obilico težav in problemov. Za začetek mu življenje »zagreni« naša služba, ki vestno in v skladu z vsemi zakoni in predpisi napiše kulturnovarstvene pogoje, pri katerih je za povprečnega bralca najpogosteje uporabljena beseda »ne« v različnih kombinacijah. Ko se lastnik prebije čez prepovedi in ugotovi, da obstaja tudi strokovna javna služba, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki ima mnogo strokovnjakov, ki mu lahko pomagajo pri prenovi, se na koncu predora prižge lučka upanja. Lastnik, opremljen s strokovnimi izhodišči, ve, na koga se lahko obrne s strokovnimi vprašanji, a pred njim je nova naloga. Vse napisano in izrečeno mora prenesti v prakso. In tukaj se spet zaplete. Potrebuje dobre obrtnike, ki morajo obvladati stare materiale in stare tehnike, lepo pa je tudi, če niso predragi.
Grad Snežnik, lesen intarzijski pod pred obnovo
Večina obrtnikov tega znanja žal nima in ko pridejo na ogled hiše, so najprej zgroženi nad pisanjem strokovne službe, ki zahteva od lastnikov oz. od njih nemogoče in ki nima pojma, da obstajajo novi, sodobni, hitri materiali, ki imajo najboljše možne karakteristike. Še najbolje pa je, če se odločimo za novogradnjo, saj je manj problemov!? Žal novim hišam manjka samo ena bistvena lastnost – niso stare, nimajo tradicije in nimajo vrednosti, ki jo težko merimo z denarjem.
Pri prenovi spomeniškovarstveno zaščitenih objektov se velikokrat srečujemo tudi z lesenimi podi. V našem prostoru se srečujemo s široko paleto lesenih podov, od preprostih dilnatih podov do bogatih intarzijskih podov, predvsem v gradovih, dvorcih in bogatejših meščanskih hišah. Stari leseni podi na prvi pogled niso najlepši, saj so lahko poškodovani, neustrezno zaščiteni z neprimerno barvo, lahko jih je načela talna vlaga, lesni škodljivci in zaradi tega so večinoma neestetskega videza. Prva misel izvajalca, ki pride na ogled poda, je skoraj vedno ta, da naj »ga vržemo ven in naredimo nov lesen ali celo drug, bolj trpežen pod«. Tako razmišljanje se v zadnjih letih nekoliko spreminja. Vse več je lastnikov kulturne dediščine, ki se zavedajo vrednosti, predvsem pa neponovljivosti ohranjenih lesenih podov. Lesene pode je v veliki večini primerov mogoče obnoviti. Ker sodoben način življenja narekuje nove bivalne standarde, je zelo pomembno, da poiščemo prave mojstre, ki znajo lesen pod tudi ustrezno obnoviti, ne samo zamenjati z novim.
Če želimo ohraniti lesen pod, najprej preverimo, kakšno je njegovo stanje in kakšna je podlaga, na katero je položen. Če ugotovimo, da je treba zamenjati tudi podlago (steptana zemlja, peščena nasutja) in izvesti ustrezno izolacijo ali mogoče celo statično sanacijo, je treba najprej narediti natančen izris in izmero lesenega poda, ki nam bo v pomoč pri obnovi in ponovni vgradnji poda. Lesen pod nato previdno odstranimo, in sicer tako, da ga ne poškodujemo. Posamezne dele poda oštevilčimo in številčenje vnesemo tudi v pripravljen izris. Če je lesen pod pritrjen s kovanimi žeblji, tudi te previdno odstranimo in jih shranimo za ponovno uporabo. Če so v lesu sledi lesnih škodljivcev, je dobro les zapliniti ali premazati s sredstvom za zatiranje lesnih škodljivcev. Les lahko zaplinijo samo za to usposobljeni strokovnjaki. Z lesenega poda nato očistimo sekundarne premaze, popravimo pa tudi mehanske poškodbe v lesu. Manjše poškodbe obdelamo s kitom za les, večje pa z novimi lesenimi vložki iz enakega lesa. Če imamo navaden dilnat pod, ta praviloma ni premazan z lakom ali s polituro, ampak je les v osnovi brez zaščite. Šele kasneje so ga gospodinje po obveznem tedenskem ribanju zaščitile z različnimi pastami za lesen pod. Lesen pod samo očistimo in glede na novo funkcijo prostora izberemo ustrezno zaščito.
Grad Snežnik, odstranjevanje lesenega poda
Pri lesenih intarzijskih podih moramo opraviti analizo premazov in ugotoviti, kakšna je bila osnovna zaščita lesa, katero se po čiščenju in konservatorsko-restavratorskih postopkih tudi ponovno uporabi za končno zaščito poda. Lesenih podov danes ne polagamo več na steptano zemljo ali peščena nasutja, ampak je potrebna ustrezna izolacija, velikokrat pa se izvede tudi talno gretje. Preden vrnemo obnovljen lesen pod v prostor, ustrezno obnovimo in pripravimo tudi prostor. Po potrebi izvedemo statično sanacijo, izolacijo, razvod talnega gretja in ustrezen slepi pod v primeru talnega gretja. Na tako pripravljeno osnovo lahko vrnemo obnovljen lesen pod, ki nas bo, če so bili vsi postopki izvedeni pravilno, razveseljeval vsaj še nadaljnjih 100 let.
Damjana Pečnik, univ. dipl. um. zgod.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Grad Snežnik, odstranjevanje nasutja po odstranitvi lesenega poda
Grad Snežnik, statična sanacija in priprava podlage za vrnitev lesenega poda
Grad Snežnik, polaganje izolacije
Grad Snežnik, čiščenje intarzijskega parketa
Grad Snežnik, obnovljen lesen pod
