Praktična uporaba

Potem ko tržni inšpektor prejeme prošnjo za pomoč pri uveljavljanju potrošniških pravic, mora najprej preveriti:

• ali je potrošnik o napaki obvestil prodajalca oziroma izvajalca storitve v zakonskem roku, dveh mesecih od odkritja napake, ki se lahko pokažejo v dveh letih od izročitve stvari;
• ali je potrošnik o napaki obvestil izvajalca storitve tako, kot je zakonsko predpisano, to je pisno ali osebno.

Če so izpolnjeni zgornji pogoji in potrošnik uveljavlja svojo pravno korist, tržni inšpektor, ki vodi postopek, potrošniku, ki to zahteva, prizna vlogo stranskega udeleženca. Ta vloga potrošniku namreč ni podeljena že z zakonom, ampak šele na njegovo zahtevo.

Inšpektor mora zatem ugotoviti, katere od zakonsko dopustnih zahtevkov je potrošnik naslovil na izvajalca storitve.

Odločba po 71. členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot):
Če je potrošnik na izvajalca storitve naslovil enega od naslednjih zahtevkov:

• vnovično opravljanje storitve,
• odprava pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi,
• vrnitev celotnega plačanega zneska

in je izvajalec storitve neupravičeno zavrnil potrošnikov zahtevek, tržni inšpektor ravna po določbah 71. člena ZVPot.

Pogoj za to je, da:

• med strankama ni spora o obstoju napake oziroma pomanjkljivosti,
• potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca,
• je napaka oziroma pomanjkljivost drugače nedvoumno dokazana.

Če je izpolnjen katerikoli od navedenih pogojev, bo lahko tržni inšpektor izdal odločbo po 71. členu ZVPot.

Če med strankama ni spora o obstoju napake oziroma pomanjkljivosti, ampak denimo samo spor o izbiri zahtevka, ko bo izvajalec storitve želel izpolniti nekaj drugega, kot zahteva potrošnik, je naloga tržnega inšpektorja, da sledi zahtevku, ki ga je postavil potrošnik, in v skladu s tem izvajalcu storitve izda odločbo, s katero mu odredi, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.

V drugih primerih, ko je potrošnik oziroma izvajalec storitve v sporu o obstoju napake oziroma pomanjkljivosti, pa bo nadaljnje ravnanje tržnega inšpektorja odvisno od tega, kdaj se je napaka oziroma pomanjkljivost pojavila.

Če se napaka oziroma pomanjkljivost pojavi v šestih mesecih od opravljene storitve, potrošniku obstoja napake oziroma pomanjkljivosti ni treba dokazovati z izvedenskim mnenjem. O obstoju napake oziroma pomanjkljivosti v času opravljanja storitve domneva že ZVPot, saj se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v šestih mesecev od izročitve. In ker potrošniku ni treba dokazovati dejstev, katerih obstoj domneva že zakon, bo mogoče šteti, da je napaka nedvoumno dokazana.

Ker pa je to zakonito domnevo mogoče izpodbijati in tako dokazati nasprotno, mora tržni inšpektor pred izdajo odločbe po 71. členu ZVPot na podlagi te domneve izvajalca storitve pozvati, da predloži dokaz, ki potrjuje njegove navedbe, da ne gre z napako oziroma pomanjkljivost. Pri tem kaže opozoriti: če takšen dokaz ne bo predložen, obvelja zakonita domneva o obstoju napake oziroma pomanjkljivosti, na podlagi katere bo izdana odločba.

Vselej, ko se potrošnik in izvajalec storitve ne strinjata, da gre za napako oziroma pomanjkljivost, reklamirana napaka pa se je pojavila po izteku šestih mesecev od opravljene storitve, bo moral potrošnik predložiti mnenje sodnega izvedenca, če bo želel nadaljevanje postopka.

Če bo potrošnik predložil mnenje sodnega izvedenca, izvajalec storitve pa ne nasprotnega mnenja, bo tržni inšpektor odločbo po 71. členu ZVPot izdal na podlagi navedb v sodnoizvedenskem mnenju.

Poravnava

Če je potrošnik na izvajalca storitve naslovil zahtevek po vračilu dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi, tržni inšpektor ne more ravnati po določbah 71. člena ZVPot.


Kljub temu si mora tržni inšpektor kot uradna oseba, ki vodi postopke, prizadevati, da se potrošnik in izvajalec storitve poravnata. Predmet poravnave ne more biti ne vprašanje obstoja stvarne napake (predmet dokaznega postopka, ki ga izpelje tržni inšpektor) ne vprašanje obveznosti izvajalca storitve iz naslova stvarne napake (predmet zakonskih določb). Izvajalec storitve in potrošnik se lahko poravnata samo o primernem znesku, ki naj bi ga izvajalec vrnil potrošniku in naj bi bil sorazmeren napaki oziroma pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi.

Za sklenitev poravnave tržni inšpektor razpiše narok na ustno obravnavo, na katero vabi potrošnika, izvedenca in izvajalca storitve. Čeprav je tržni inšpektor tisti, ki presodi, ali mora prodajalec oziroma izvajalec storitve potrošniku vrniti del plačanega zneska v sorazmerju z napako oziroma pomanjkljivostjo, je sklenitev poravnave vendarle odvisna od potrošnika in izvajalca storitve. Tako lahko tržni inšpektor, ki vodi postopek, samo predlaga vsebino dogovora, potem pa je od potrošnika in izvajalca storitve odvisno, ali bosta sklenila dogovor in kakšna bo njegova vsebina.

Obresti na predplačila

Po 41. členu ZVPot velja: če podjetje molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, mora potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev po prejemu predplačila obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je predplačilo plačano v manj kot treh delovnih dneh pred dnem, ko se opravi dobava ali začne opravljati storitev. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na predplačilo, se ne uporabljajo, če podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z izročitvijo are.

Iz določbe navedenega člena izhaja, da se morajo obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece, obračunati vselej, ko prodajalec oziroma izvajalec postavi predplačilo kot pogoj za dobavo blaga ali izvedbo storitve, bodisi izrecno bodisi molče. Navedena določba velja za vse vrste blaga (tudi za blago po naročilu) in izvedbo vseh storitev.

Če da podjetje potrošniku na voljo bodisi predplačilo (lahko s popustom) bodisi plačilo ob dobavi (po redni ceni) in se potrošnik odloči za predplačilo, podjetju ni treba obračunati in plačati obresti.

Kot izjema so predvidena tista plačila, kjer je rok od plačila do dobave blaga oziroma opravljanja storitev manj kot tri delovne dni, ali opravljanje storitve z izročitvijo are.



Janez Durini, univ. dipl. inž. grad., sodni izvedenec

Predavanje z izobraževanja keramičarjev, januar 2007