Odpornost proti obrabi je lastnost ploščic, ki se najbolj izrazi praviloma po daljšem času uporabe, pomeni pa odpornost (glazirane in neglazirane) površine proti mehanski obrabi. Pri poškodbah gre za estetsko pomanjkljivost, če pride na površini ploščice do odnašanja materiala ali izgube sijaja. Na pojav pri glaziranih ploščicah vpliva trdota glazure, ki je odvisna od sestave, pri neglaziranih pa od sestave mase in temperature žganja. Če namreč na površini ni glazure, je zelo pomembno, kako je žgana keramična črepinja, saj je ta praviloma bolj porozna pri nižji temperaturi žganja in tako tudi bolj neodporna proti mehanski obrabi.
Za napoved dolgoročnega obnašanja keramičnih ploščic ob različnih obremenitvah sta na voljo standarda, po katerih lahko določamo odpornost proti obrabi. To sta SIST EN ISO 10545-6:1998 Keramične ploščice – 6. del: Ugotavljanje odpornosti neloščenih ploščic proti globinski obrabi za neglazirane ploščice in SIST EN ISO 10545-7:2000 Keramične ploščice – 7. del: Ugotavljanje odpornosti loščenih ploščic proti površinski obrabi za glazirane ploščice.
METODE PRESKUŠANJA
Odpornost glaziranih (loščenih) keramičnih ploščic proti obrabi
Za glazirane keramične ploščice določamo odpornost proti površinski obrabi po SIST EN ISO 10545-7:2000. Ploščico izpostavimo brušenju z abrazivnim sredstvom pod obremenitvijo in nato ocenimo obrabo z vizualno primerjavo preskušane in neobrabljene ploščice.
Mere preskusnih ploščic so 10 x 10 centimetrov. Potrebujemo 11 vzorcev. Na glazirano površino vsakega vzorca pritrdimo kovinska držala. Vanje nasujemo kovinske kroglice in abrazivni material, in sicer:
Slika 1: Naprava za določanje odpornosti glaziranih ploščic proti obrabi.
Po preskusnem postopku vzorce speremo pod tekočo vodo in posušimo v peči pri 110 stopinjah Celzija. Če so na njihovi površini madeži železovega oksida, jih lahko – preden jih opremo pod tekočo vodo in posušimo – očistimo z 10-odstotno raztopino klorovodikove kisline.
Za vizualno oceno pregledamo osem vzorcev. Postopek zahteva en vzorec za vsako stopnjo obrabe in še tri vzorce za ponovitev preskusa pri številu obratov, kjer pride do vidne obrabe, ter eno stopnjo višje in nižje. Za vizualno oceno okrog obrabljene ploščice položimo enake neobdelane ploščice. Vse damo v škatlo pod osvetlitvijo 300 luksov (slika 2). Škatla mora biti velika 61 x 61 x 61 centimetrov, njena notranjost pa pobarvana nevtralno sivo. Vir osvetlitve je zastrt, tako da se izognemo neposrednemu gledanju v luč.
Slika 2: Videz glazirane ploščice po preskusu odpornosti proti obrabi
V zatemnjeni sobi opazujemo s prostim očesom z razdalje 2 metrov in višine 1,65 metra. Zabeležimo število obratov, pri katerem brez težav opazimo kakršnekoli spremembe na obrabljeni površini. Rezultati se preverjajo z vnovičnim preskušanjem pri tisti stopnji obrabe, pri kateri opazimo spremembo, ter eno stopnjo višje in nižje. Če rezultati niso enaki, vzamemo za določitev razreda spodnjo stopnjo obrabe.
Če ploščice prestanejo preskus pri 12.000 obratih, preskušamo še njihovo odpornost proti madežem po standardu ISO 10545-14. Če ni vidne spremembe pri 12.000 obratih, a madežev ne moremo odstraniti po nobenem postopku, navedenem v ISO 10545-14, razvrstimo ploščice v razred 4.
Glede na število obratov, pri katerem je obraba vidna, jih razvrstimo v razrede, kot kaže preglednica 1.
Po dogovoru lahko med izvajanjem postopka merimo tudi druge lastnosti, na primer spremembo barve, hrapavosti ali sijaja. Teh dodatnih informacij ne uporabljamo za razvrščanje ploščic.
Odpornost neglaziranih keramičnih ploščic proti globinski obrabi
Odpornost določimo z merjenjem dolžine vdolbine, ki jo na zgornji površini ploščice naredi vrteča se jeklena plošča, ob hkratni uporabi sredstev za obrabo, kar je shematsko prikazano na sliki 3. Naprava za globinsko obrabo je sestavljena iz vrteče se plošče, posode z abrazivnim sredstvom (ki med preskusom pada na ploščico), podpornih nosilcev za ploščico in protiuteži. Hitrost vrtenja plošče je 75 obratov na minuto. Kot abrazivno sredstvo se uporablja beli taljeni aluminijev oksid velikosti zrn F80. Preskus izvajamo na celih ploščicah ali vzorcih ustreznih mer. Preskusimo vsaj pet vzorcev.
Slika 3: Shematski prikaz določitve odpornosti proti obrabi za neglazirane ploščice
Vzorec namestimo v napravo tako, da je postavljen tangencialno nasproti vrteči se jekleni plošči, in se prepričamo, ali sredstvo za obrabo enakomerno pada na površino. Jekleno ploščo zavrtimo za 150 obratov. Vzorec odstranimo iz naprave in izmerimo dolžino vdolbine na 0,5 milimetra natančno. Vsak vzorec preskušamo na vrhnji površini najmanj na dveh mestih, pravokotno drugo na drugo. Če je površina reliefna, lahko izbokline odstranimo, vendar rezultat preskusa ne bo enak kot za podobne ploščice z ravno površino.
Odpornost proti obrabi izražamo v volumnu (kubičnih milimetrih) odstranjenega materiala in izračunamo iz dolžine vdolbine L po enačbi:
V = ((πα/180)– sinα)hd2/8
in sin (0,5α) = L/d
pri čemer je:
α kot v stopinjah
h debelina (milimetrov) vrteče se plošče
d premer (milimetrov) vrteče se plošče
L dolžina (milimetrov) vdolbine.
SKLEP
Pri izbiri ploščic za tla je treba poznati predvidene obremenitve. Krovni standard SIST EN 14411 za keramične ploščice prvega kakovostnega razreda predpisuje, da je treba glaziranim ploščicam določiti razred odpornosti proti obrabi, kot je prikazano v preglednici 1, če jih preskušamo po standardu SIST EN ISO 10545-7. Na podlagi tako določenega razreda je v standardu še informativno priporočilo za uporabo v različnih razmerah (preglednica 2).
Krovni standard SIST EN 14411 določa tudi največjo dovoljeno obrabo za posamezno vrsto neglaziranih ploščic. V preglednici 3 je naveden primer za stiskane neglazirane ploščice (skupina B), kjer se vidi, koliko materiala (v kubičnih milimetrih) se lahko največ odstrani med preskusom po SIST EN ISO 10545-6.
mag. Vilma Ducman, univ. dipl. inž. kem. teh.
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Viri
SIST EN 14411:2007 Keramične ploščice – Definicije, razvrstitev, lastnosti in označevanje
SIST EN ISO 10545-6:1998 Keramične ploščice – 6. del: Ugotavljanje odpornosti neloščenih ploščic proti globinski obrabi
SIST EN ISO 10545-7:2000 Keramične ploščice – 7. del: Ugotavljanje odpornosti loščenih ploščic proti površinski obrabi.
Palmonari, C. in Timellini G. (1989) Ceramic floor and wall tile: Preformance and controversies. Sassuolo: EDI.CER
Za napoved dolgoročnega obnašanja keramičnih ploščic ob različnih obremenitvah sta na voljo standarda, po katerih lahko določamo odpornost proti obrabi. To sta SIST EN ISO 10545-6:1998 Keramične ploščice – 6. del: Ugotavljanje odpornosti neloščenih ploščic proti globinski obrabi za neglazirane ploščice in SIST EN ISO 10545-7:2000 Keramične ploščice – 7. del: Ugotavljanje odpornosti loščenih ploščic proti površinski obrabi za glazirane ploščice.
METODE PRESKUŠANJA
Odpornost glaziranih (loščenih) keramičnih ploščic proti obrabi
Za glazirane keramične ploščice določamo odpornost proti površinski obrabi po SIST EN ISO 10545-7:2000. Ploščico izpostavimo brušenju z abrazivnim sredstvom pod obremenitvijo in nato ocenimo obrabo z vizualno primerjavo preskušane in neobrabljene ploščice.
Mere preskusnih ploščic so 10 x 10 centimetrov. Potrebujemo 11 vzorcev. Na glazirano površino vsakega vzorca pritrdimo kovinska držala. Vanje nasujemo kovinske kroglice in abrazivni material, in sicer:
- 70 gramov jeklenih kroglic premera 5 milimetrov,
- 52,5 grama jeklenih kroglic premera 3 milimetre,
- 43,75 grama jeklenih kroglic premera 2 milimetra,
- 8,75 grama jeklenih kroglic premera 1 milimeter,
- 3 grame belega taljenega aluminijevega oksida, velikost zrn F80, po standardu ISO 8486 (1986),
- 20 mililitrov deionizirane ali destilirane vode.
Slika 1: Naprava za določanje odpornosti glaziranih ploščic proti obrabi.
Po preskusnem postopku vzorce speremo pod tekočo vodo in posušimo v peči pri 110 stopinjah Celzija. Če so na njihovi površini madeži železovega oksida, jih lahko – preden jih opremo pod tekočo vodo in posušimo – očistimo z 10-odstotno raztopino klorovodikove kisline.
Za vizualno oceno pregledamo osem vzorcev. Postopek zahteva en vzorec za vsako stopnjo obrabe in še tri vzorce za ponovitev preskusa pri številu obratov, kjer pride do vidne obrabe, ter eno stopnjo višje in nižje. Za vizualno oceno okrog obrabljene ploščice položimo enake neobdelane ploščice. Vse damo v škatlo pod osvetlitvijo 300 luksov (slika 2). Škatla mora biti velika 61 x 61 x 61 centimetrov, njena notranjost pa pobarvana nevtralno sivo. Vir osvetlitve je zastrt, tako da se izognemo neposrednemu gledanju v luč.
Slika 2: Videz glazirane ploščice po preskusu odpornosti proti obrabi
V zatemnjeni sobi opazujemo s prostim očesom z razdalje 2 metrov in višine 1,65 metra. Zabeležimo število obratov, pri katerem brez težav opazimo kakršnekoli spremembe na obrabljeni površini. Rezultati se preverjajo z vnovičnim preskušanjem pri tisti stopnji obrabe, pri kateri opazimo spremembo, ter eno stopnjo višje in nižje. Če rezultati niso enaki, vzamemo za določitev razreda spodnjo stopnjo obrabe.
Če ploščice prestanejo preskus pri 12.000 obratih, preskušamo še njihovo odpornost proti madežem po standardu ISO 10545-14. Če ni vidne spremembe pri 12.000 obratih, a madežev ne moremo odstraniti po nobenem postopku, navedenem v ISO 10545-14, razvrstimo ploščice v razred 4.
Glede na število obratov, pri katerem je obraba vidna, jih razvrstimo v razrede, kot kaže preglednica 1.
Po dogovoru lahko med izvajanjem postopka merimo tudi druge lastnosti, na primer spremembo barve, hrapavosti ali sijaja. Teh dodatnih informacij ne uporabljamo za razvrščanje ploščic.
Odpornost neglaziranih keramičnih ploščic proti globinski obrabi
Odpornost določimo z merjenjem dolžine vdolbine, ki jo na zgornji površini ploščice naredi vrteča se jeklena plošča, ob hkratni uporabi sredstev za obrabo, kar je shematsko prikazano na sliki 3. Naprava za globinsko obrabo je sestavljena iz vrteče se plošče, posode z abrazivnim sredstvom (ki med preskusom pada na ploščico), podpornih nosilcev za ploščico in protiuteži. Hitrost vrtenja plošče je 75 obratov na minuto. Kot abrazivno sredstvo se uporablja beli taljeni aluminijev oksid velikosti zrn F80. Preskus izvajamo na celih ploščicah ali vzorcih ustreznih mer. Preskusimo vsaj pet vzorcev.
Slika 3: Shematski prikaz določitve odpornosti proti obrabi za neglazirane ploščice
Vzorec namestimo v napravo tako, da je postavljen tangencialno nasproti vrteči se jekleni plošči, in se prepričamo, ali sredstvo za obrabo enakomerno pada na površino. Jekleno ploščo zavrtimo za 150 obratov. Vzorec odstranimo iz naprave in izmerimo dolžino vdolbine na 0,5 milimetra natančno. Vsak vzorec preskušamo na vrhnji površini najmanj na dveh mestih, pravokotno drugo na drugo. Če je površina reliefna, lahko izbokline odstranimo, vendar rezultat preskusa ne bo enak kot za podobne ploščice z ravno površino.
Odpornost proti obrabi izražamo v volumnu (kubičnih milimetrih) odstranjenega materiala in izračunamo iz dolžine vdolbine L po enačbi:
V = ((πα/180)– sinα)hd2/8
in sin (0,5α) = L/d
pri čemer je:
α kot v stopinjah
h debelina (milimetrov) vrteče se plošče
d premer (milimetrov) vrteče se plošče
L dolžina (milimetrov) vdolbine.
SKLEP
Pri izbiri ploščic za tla je treba poznati predvidene obremenitve. Krovni standard SIST EN 14411 za keramične ploščice prvega kakovostnega razreda predpisuje, da je treba glaziranim ploščicam določiti razred odpornosti proti obrabi, kot je prikazano v preglednici 1, če jih preskušamo po standardu SIST EN ISO 10545-7. Na podlagi tako določenega razreda je v standardu še informativno priporočilo za uporabo v različnih razmerah (preglednica 2).
Krovni standard SIST EN 14411 določa tudi največjo dovoljeno obrabo za posamezno vrsto neglaziranih ploščic. V preglednici 3 je naveden primer za stiskane neglazirane ploščice (skupina B), kjer se vidi, koliko materiala (v kubičnih milimetrih) se lahko največ odstrani med preskusom po SIST EN ISO 10545-6.
mag. Vilma Ducman, univ. dipl. inž. kem. teh.
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Viri
SIST EN 14411:2007 Keramične ploščice – Definicije, razvrstitev, lastnosti in označevanje
SIST EN ISO 10545-6:1998 Keramične ploščice – 6. del: Ugotavljanje odpornosti neloščenih ploščic proti globinski obrabi
SIST EN ISO 10545-7:2000 Keramične ploščice – 7. del: Ugotavljanje odpornosti loščenih ploščic proti površinski obrabi.
Palmonari, C. in Timellini G. (1989) Ceramic floor and wall tile: Preformance and controversies. Sassuolo: EDI.CER
