V takih primerih je praviloma po določenem času težko določiti odgovornost za poškodbe, zato je pomembno že pri načrtovanju upoštevati obnašanje materialov ter načrtovati njihovo izbiro in polaganje tako, da je verjetnost za nastanek tovrstnih poškodb čim manjša.

Vzroki za odstopanje obloge

Zgoraj opisane poškodbe keramične obloge nastanejo zaradi različnih dejavnikov ali njihove kombinacije. Najpogostejši med njimi so:

– krčenje podloge zaradi staranja,

– posedanje zgradbe,

– dilatacija ploščic zaradi temperaturnih razlik (toplovod),

– dilatacija ploščic zaradi vlage (voda ali para v sistemu),

– neelastično oziroma neustrezno lepilo,

– pomanjkljiva izvedba dilatacijskih fug.

Betonska podlaga oziroma cementni estrihi se začnejo krčiti med sušenjem. Skrčki zaradi sušenja in vezanja so tudi do 0,5 milimetra na meter. Zaradi krčenja in nevarnosti odstopanja obloge vodila za polaganje ploščic praviloma predpisujejo, da mora med pripravo podlage in pred začetkom polaganja ploščic preteči določen čas. Tako britanski standard BS 5385: Part 3:1989: Wall and floor tilin; Code of practice for the design and installation of ceramic floor tiles and mosaics navaja, da je treba betonsko osnovo sušiti vsaj šest tednov pred nanosom estriha ali polaganjem ploščic. Tudi cementni estrih je treba takoj po pripravi za sedem dni prekriti z neprepustno folijo, tako da se prepreči izsuševanje med utrjevanjem. Nato je treba estrih sušiti še vsaj dva tedna pred začetkom polaganja oziroma še dlje, če je vreme vlažno in/ali če bodo tla ogrevana.

Dilatacija (raztezanje oziroma krčenje) keramičnih ploščic zaradi delovanja temperature pogosto pripelje do njihovega odstopanja od obloge. Če predpostavimo, da znaša a – razteznostni koeficient keramičnih ploščic – približno 6–7 x 10-6 m/mK, kar so običajni raztezki za keramične ploščice, je raztezek pri metru obloge in temperaturni razliki 30 stopinj Celzija (takšne temperaturne razlike so tam, kjer poteka denimo toplovod, povsem realne) okoli 0,2 milimetra. Betonska podlaga ima višji razteznostni koeficient, in sicer 12 x 10-6 m/mK, kar v enakih razmerah povzroči raztezek podloge za približno 0,4 milimetra (pri metru obloge). Torej se podlaga razširi tako rekoč dvakrat toliko kot ploščice, kar vnese napetosti v keramično oblogo. Te lahko povzročijo izbočenje obloge in pozneje tudi odstopanje ploščic, še posebno po več ciklih ogrevanja oziroma ohlajanja.

Dilatacija keramičnih ploščic zaradi vlage lahko tudi nekoliko pripomore k raztezanju obloge. Če je keramična obloga izpostavljena vlagi, so lahko pri zelo poroznih ploščicah takšni raztezki tudi do 0,6 milimetra na meter obloge (EN 14411 Ceramic tiles – Definitions, classification, characteristics and marking). Če je vlaga v obliki vroče pare, pride do kombinacije delovanja zaradi temperature in vlage in s tem do večjega raztezka.

Ploščice se lahko polagajo v cementno malto ali tankoslojno z lepilom. Neustrezna izbira načina polaganja oziroma lepila prav tako lahko povzroči odstopanje obloge. Zato je najpomembnejša lastnost elastičnost oziroma deformabilnost lepila, ki lahko ublaži napetosti zaradi različnega krčenja (ali širjenja) podloge in obloge (SIST EN 12004 Malte in lepila za keramične ploščice).

Pri vgradnji keramičnih ploščic je treba predvideti tudi dilatacijske fuge. To so fuge, ki kompenzirajo raztezke in s tem omejijo nevarnost odstopanja ali pokanja ploščic zaradi krčenja, strjevanja ali upogibanja. Dilatacijske fuge je treba vgraditi vzdolž konstrukcijskih stikov, ob robovih, kjer keramična obloga meji na drugo površino, in tudi vmes, tako da površina med dilatacijskimi fugami praviloma ni večja od 60 kvadratnih metrov. Če takšne fuge niso vgrajene ali so izvedene pomanjkljivo, ne rabijo svojemu predvidenemu namenu in ne preprečijo možnih odstopanj obloge.

Sklep

Opisana krčenja ali širjenja lahko vnesejo v oblogo napetosti, ki jih ta ne more več ustrezno kompenzirati, in tako pride do porušitve na najšibkejšem mestu. Izredno pomembno je, da se že pri načrtovanju obloge predvidijo pričakovane obremenitve in skladno s tem ustrezno izberejo materiali; predvsem lepilo, ki mora biti zadosti deformabilno, da prenese napetosti, in dilatacijske fuge.

V praksi največkrat opažamo, da zaradi kratkih izvedbenih rokov polaganje ploščic poteka dokaj hitro po pripravi podlage, da se v takšnih primerih ne uporablja ustrezno lepilo in se pogosto ne vgrajujejo dilatacijske fuge.

mag. Vilma Ducman,

ZAG Ljubljana