Danes je v svetu opisanih več kot 60 vrst parketarjev (Lyctus sp.), od katerih so za naša področja najnevarnejše tri vrste. Navadna parketarja Lyctus linearis in Lyctus impressus sta za Evropo avtohtoni vrsti, rjavi parketar Lyctus brunneus pa je bil najverjetneje skupaj z napadenim lesom uvožen iz Afrike.

Parketarje uvrščamo med terciarne lesne insekte, ki napadajo les z vlažnostjo od 5,5 do 23,5 %, vendar se larve najhitreje razvijejo v zračno suhem lesu. Pojavljajo se v skladiščih ter v izdelkih lesa listavcev s širokimi trahejami, pri nas najpogosteje v hrastu. Samica odloži jajčeca v beljavo le, če vsebuje več kot 1,5 % škroba. Larve se lahko prehranjujejo in razvijajo le v tako hranilnem lesu. Zaradi tega je njihov razvoj vezan izključno na beljavo, jedrovina pa je dejansko varna pred njihovim napadom.

Splošen opis
Vse vrste parketarjev so si zelo podobne in jih lahko pod lupo med sabo ločimo po obliki vratnega ščita. Odrasli hroščki so kostanjevo rjave barve in se po velikosti zelo razlikujejo, saj merijo od 2,5 do 7 mm. Larve so belkaste in pred zabubljenjem dosežejo velikost 7 mm. Od drugih larv (trdoglavcev) jih ločimo po rumeni pegi, ki je na zadnjem osmem členu zadka (slika 1). Razvoj, pogoji uspevanja in znaki napada so za vse tri vrste podobni, zato opis v nadaljevanju velja za vse pri nas najbolj pogoste vrste.


Slika 1: Larva parketarja, na zadnjem členu zadka je vidna značilna rumena pega

Razvoj parketarjev traja eno leto. Spomladi se odrasle larve zabubijo in iz bub se v nekaj dneh razvijejo odrasli osebki – samice ter samci. Prvi odrasli insekti se pojavijo najpogosteje maja (v ogrevanih prostorih že prej), lahko tudi junija, odvisno od letnih temperaturnih pogojev. Odrasli osebki živijo 10–15 dni, samice nekoliko dlje. Da se rod nadaljuje, se morata srečati samec in samica, ki se parita. Po parjenju samec propade, samica pa pred tem v razpoke s škrobom bogate beljave odloži 30–70 oplojenih jajčec. Iz jajčec se po dveh do treh tednih izležejo larve (»črvi«), ki vrtajo in se hranijo z beljavo lesa ter tako povzročajo poškodbe (slika 2). Razvoj se ustavi pozno jeseni, ko se larve približajo površini lesa, kjer se zabubijo in prezimijo. Prvi odrasli insekti se iz bub razvijejo naslednje leto – pozno spomladi ali zgodaj poleti. Skozi luknjice se prebijejo na prosto (slika 3).


Slika 2: Larve parketarja v napadeni parketni deščici

Larve vrtajo rove le v notranjosti beljave in običajno opazimo njihov napad šele takrat, ko odrasli rjavi hroščki preko luknjic izletavajo v prostor (slika 3). Iz izdelkov, ki so narejeni deloma iz jedrovine in beljave, lahko odrasli parketarji izletavajo preko jedrovine in se izletne odprtine (luknjice) pojavljajo tudi v jedrovini. Nikoli pa se parketar ne pojavi v izdelkih, ki so v celoti iz jedrovine.


Slika 3: Odrasli parketarji so kostanjevo rjave barve

Kako preprečimo napad parketaja?
Izdelki (lesene talne obloge) so najbolj varni pred parketarjem, če so v celoti narejeni iz jedrovine. Če pa so izdelki iz beljave, je treba s pozno zimsko sečnjo poskrbeti, da je v beljavi  manj kot 1,5 % škroba. Seveda pa lahko izdelke pred napadom parketarja preventivno zaščitimo z impregnacijo. V tem primeru bi priporočil zaščitna sredstva za les na osnovi bora. Vse ostale organske biocide pa odsvetujem.

Kako zatremo parketarja?
Obstaja več možnosti, kako zatreti parketarja. Ena od teh je zaplinjevanje v hermetično zaprtih prostorih z metil bromidom ali pa s fosfinom. Ker so strupeni plini izjemno nevarni za ljudi, lahko takšen kurativni poseg opravijo le za to posebej usposobljene in pooblaščene osebe ali organizacije.

Druga možnost za uničenje parketarja je parcialno injektiranje zaščitnega pripravka (z injekcijsko brizgalko) v napadene dele parketa. Kot zaščitno sredstvo bi priporočil biocide na osnovi bora. Borovi pripravki deluje insekticidno, obenem pa znižajo gorljivost lesa. Lesa ne obarvajo in so praktično neškodljivi za okolje in ljudi. Stopnja škodljivosti bora za človeka je na ravni kuhinjske soli, za okolje pa je celo manj škodljiv, saj se bor v agronomiji uporablja kot mineralno gnojilo. V višjih koncentracijah lahko borove snovi vseeno škodljivo delujejo na zarodek. Pogosto se uporabljajo tudi organski biocidi na osnovi piretrinov in piretroidov, topnih v organskih topilih, vendar so piretroidini dokaj škodljivi za človeka in zato odsvetujem njihovo uporabo v bivalnih prostorih.

Brez kemikalij pa lahko parketarja zatremo s povišano temperaturo. Napadene dele parketa s posebnimi grelci (ogrevanimi ploščami) za določen čas segrejemo na temperaturo, ki povzroči propad oz. odmrtje larv. Temperaturo 58 °C je treba v lesu vzdrževati 20 minut, da se zatre parketarja. Če je temperatura nižja, moramo temperaturo vzdrževati dalj časa (temperaturo 50 °C 80 minut). Primerna temperatura mora za navedeni čas zajeti celotno maso lesnega izdelka.

prof. dr. Franc Pohleven, univ. dipl. biol.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Fotografije: arhiv avtorja