Tudi v tokratnem prispevku bomo obravnavali ureditev majhnega vrta. Predstavljeni atrij je z domačo stavbo zaprt s treh strani. Okoliške hiše so nizke, tako da dvometrski zid onemogoča pogled na vrt iz okolice. Lastniki so si dolgo prizadevali ohraniti lep vrt z vzdrževanjem trate in različnih rastlin. Zaradi zahtevnih razmer za vzdrževanje in rast rastlin pa je bil vrt videti čedalje slabše. Rastline so bile pretegnjene, od trate je ostalo le nekaj zaplat mahu, lastniki pa so bili skoraj povsem obupani. Naloga je bila torej večplastna, prostor pa zahteven, saj se razmere na kratko razdajo izjemno spreminjajo.

Zaradi slabega kroženja zraka, globoke sence ob ograji in žgočega sonca na terasi je bilo treba temeljito razmisliti o ureditvi. Težka je bila predvsem odločitev o trati. Ta površina je oblikovno zelo močan element, saj predstavlja kontrast volumnom rastlin ter tako ustvarja napetost in pritegne. Njena zelena barva pomirja in deluje homogeno. Zato bi skoraj veljalo, da si vrt brez trate sploh ne zasluži svojega imena. Vendar iz zgodovine vrtne umetnosti poznamo tudi peščene vrtove, ki izvirajo iz japonskih vrtov. Tam je bilo urejanje vrtov vseskozi prežeto s filozofijo. Elementi, ki so jih uporabljali japonski stvaritelji vrtov, so bili vedno preobraženi v nekaj nadnaravnega. Duhovna sporočilnost japonskih peščenih vrtov nam Evropejcem ni vedno povsem razumljiva, zato se slepo posnemanje japonskih vrtov lahko kaj hitro sprevrže v svoje nasprotje.

Drug izziv je bil, kako vnesti v tak atrij živahnost. Že starodavni mojstri so poznali pojavno moč vode. Uporabljali so jo v vseh imenitnejših ureditvah. Gibajoča se voda je bila simbol življenja in veselja. Mogočni vodnjaki in kaskade so hkrati poudarjali tudi pomen gospodarja. Mirne vodne površine so zrcalile nebo in stavbe ter vnašale v prostor novo razsežnost.

Pri oblikovanju atrija sem uporabil drobne prodnike kot ploskovni element, vodni motiv pa je z žuborenjem vnesel v prostor nov prijeten zvok. Ureditev poteka po diagonali prostora, tako da se od terase, ki vodi iz notranjih bivalnih prostorov, stopnjuje do vodnega motiva in manjšega drevesa v ozadju.

Za ploskovno komponento sem uporabil prodnike drobne zrnatosti, ki kljub različnim sivim in belim odtenkom daje vtis enotne površine. Ureditev prek dveh krakov pelje do vodnega motiva v vogalu atrija. Da plevel ne bi prerasel pesek, je treba na plast zemlje položiti vrtnarsko tkanino. Ta prepušča vodo in onemogoča plevelu, da bi poganjal skozi pesek.

Izbor rastlin sem prilagodil mikro razmeram v vrtu. Na žgočem soncu rastejo sivke, rumen kroglasti klek in druge rastline, ki ljubijo sonce. Vodilne rastline senčnih in vlažnih predelov pa so kislofilne z rododendroni in azalejami v višji plasti ter resami in praprotmi kot pokrovnimi rastlinami. Vodni motiv je urejen s koritom, obloženim z večjimi prodniki. Okoli vode in v njej rastejo obvodne in vodne rastline. Vodni motiv zahteva nekaj več oskrbe. Predvsem je treba preprečiti ali vsaj zmanjšati gnitje organskih snovi v vodi. Te namreč omogočajo razvoj zelenih alg, ki lahko sčasoma uničijo rastline. Delno si lahko pomagamo tudi s pripravki, ki zavirajo razvoj alg. Predpisane koncentracije ne škodijo rastlinam in živalim.

Majhni vrtovi so lahko urejeni kot pravi biseri. Ureditev pa mora biti premišljena in oblikovana s posluhom do prostora in tudi do naročnika.



Andrej Strgar, u. d. i. k. a.