Atlantis ni le center za zabavo in druženje, je tudi prostor, kjer si krepimo dušo in telo
Arhitektka Vera Lovrečić in direktor vodnega mesta Atlantis, mag. Damjan Kralj
Atlantis je eden večjih vodnih parkov v Evropi. V ljubljanskem BTC je prav te dni praznoval svoj prvi rojstni dan. Številni obiskovalci so doslej odkrili vodne radosti v štirih tematsko zasnovanih sklopih objekta – v svetu doživetij, otroškem svetu, termalnem templju in deželi savn. Avtor projekta Atlantis je priznani profesor in arhitekt z münchenske univerze, prof. dr. Rudolf Wienands. Pri načrtovanju in gradnji seveda ni šlo brez domačih arhitektov. Strokovno oko arhitektke Vere Lovrečić iz Biroja 71 je projekt prilagodilo našim razmeram in spremljalo gradnjo. Njene bogate izkušnje – sodelovala je pri gradnji hotelov, bolnišnic, poslovnih in drugih objektov doma in po svetu – so bile gotovo primerna podlaga za izziv, kakršen je Atlantis. »Pri načrtovanju in gradnji manjših bazenov in savn v hotelih sem že sodelovala. To so dobrodošle izkušnje. Seveda pa je projekt, kot je Atlantis, veliko obsežnejši. Morali smo poskrbeti za več tehničnih rešitev, uskladiti številne zahtevne razvode in instalacije (elektrika, ogrevanje, prezračevanje, bazenska tehnika) ter jih primerno vgraditi v prostor, da so nemoteči za obiskovalce. Posebno pozornost smo namenili prezračevanju in ogrevanju, torej vzdrževanju optimalne klime, kar je za tako velike prostore zahtevno delo,« je dejala Vera Lovrečić. Njen dinamični ritem pripovedovanja sogovorniku potrjuje, da se dela loti s strastjo, ki je potrebna za ustvarjalne podvige. »Objekt smo zgradili v zelo kratkem času – letu in pol, kar je terjalo zbranost ter prisotnost projektantov in sodelavcev. Veliko detajlov smo rešili kar na objektu. Ni bilo časa za izrisovanje,« je o bliskoviti gradnji povedala Lovrečićeva. V šali bi lahko dejali, da se je v Atlantisu kar dobro preznojila. Ali se zdaj poti tudi v savnah, ki jih je naredila? »Seveda. Rada obiščem savno s prijetnim vonjem evkaliptusa, uživam v sprostitvenih terapijah s soljo, z medom ali blatom,« v smehu prizna sogovornica. Prav tako so nad vodnim mestom Alantis navdušeni številni obiskovalci. Tako kažejo številke. Vse več jih je in čedalje pogosteje se vračajo.
Pri projektu Atlantis ste sodelovali z njegovim snovalcem, nemškim arhitektom Rudolfom Wienandsom. Kako ste se usklajevali? Je bil dovzeten za vaše rešitve?
Da, avtor arhitekturnega projekta Atlantis je prof. dr. Rudolf Wienands, Biro 71 pa je s podizvajalci projekt udejanjil. S profesorjem Wienandsom smo imeli ves čas stike, nekajkrat pa je prišel tudi v Ljubljano. Osnovni projekt smo prilagodili urbanističnim razmeram ter ga uskladili z našo zakonodajo o projektiranju in gradnji. Posamezne dele smo prilagodili tehnologiji naših izvajalcev. Na željo investitorja oziroma naročnika smo spremenili nekatere prostorske razporeditve. Potrebno je bilo veliko potrpežljivosti, premišljenosti in kompromisov, da smo uskladili različne interese avtorja, investitorja, izvajalcev ... In Atlantis smo postavili v letu in pol! Sodelovanje s profesorjem Wienandsom je bilo prijetno in zanimivo. Tudi poučno, saj je postavil kar nekaj takih centrov v Evropi in ima veliko izkušenj. Bil je pripravljen prisluhniti našim rešitvam in dovolil je, da smo posamezne dele izvirnega načrta spremenili ali prilagodili.
Pri projektiranju Atlantisa je bilo zaradi zahtevnih tehnoloških rešitev verjetno še toliko bolj pomembno, da se namenskost objekta in izvirne rešitve previdno prepletajo.
Atlantis je pripoved, ki z arhitekturnim izrazom ustvarja specifičen prostor. Posamezni sklopi so v sozvočju s funkcijo. Njegova arhitektura ne teži k formalnim vrednotam, temveč ponuja prijeten sprehod skozi prostor, zaradi česar je drugačen. Atlantis ne izraža arhitekture v klasičnem pogledu, temveč njegova arhitektura zrcali funkcijo v prostoru, različni uporabljeni materiali pa smiselno povezujejo funkcijo in formo. Taka zasnova daje Atlantisu izvirnost.
Atlantis je razdeljen v štiri sklope, ki so namenjeni različnim skupinam obiskovalcev:
družini in mladim. Tam so bazen z valovi, bazen z usmerjenimi tokovi skozi predor z vodnimi in svetlobnimi učinki, dva tobogana, lesene in kamnite terase za počitek, zunanji rekreacijski bazen;
* otroški svet je razdeljen na dva dela – eden je za najmlajše in drugi za malo starejše otroke. Tam so bazeni z igrali za zabavo in igro otrok;
* termalni tempelj je namenjen sprostitvi in uživanju v miru. Tam so trije kaskadni bazeni s slanico ter notranji in zunanji bazen s številnimi vodnimi in zračnimi masažami ter učinki, lesena galerija in sončna terasa;
* dežela savn ima 12 suhih in parnih kopeli v dveh etažah, od teh so tri zunaj kot samostojne enote v tako imenovanih kelo hiškah, grajenih iz sto let starih brun. V deželi savn je niz bazenov za ohlajanje, počitek in plavanje. Posebnost sta topla masažna kopel v pečini (kot neke vrste whirpool) in snežni top ob suhih savnah, ki tudi v poletni vročini omogoča snežno masažo.
V vseh sklopih je poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo.
Posamezni sklopi – svetovi – so razporejeni ob glavni osi, po kateri obiskovalci prehajajo iz prostora v prostor, iz sklopa v sklop. Ta os jih vodi skozi svetel, zračen, sončen in razgiban bazenski prostor sveta doživetij in otroških bazenov, mimo dežele savn do termalnega templja. Osrednji bazenski prostor in dežela savn, ki ju pokriva ravna betonska, višinsko členjena streha, se odpirata v intimen naravni atrij, ki ga tvori velika konkavna steklena stena na južni strani objekta. Termalni tempelj pa zapira oziroma pokriva zanimiva »obleka« iz napihnjene potiskane folije (na kovinski konstrukciji), ki s svojo prosojnostjo daje prostoru poseben čar in lahkotnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju in izbiri konstrukcije in materialov je imela velika koncentracija (ogrete) vlage, ki je v takih objektih pogosto problematična.
Kdaj je interier harmoničen? Je to sploh vprašanje arhitekture?
Nedvomno je oblikovanje prostora arhitektura. Interier je skladen, ko so v njem ubrani vsi uporabljeni elementi, in sicer oblika, barva, materiali, umetna in naravna svetloba. Harmonijo čutimo po pozitivni energiji – v prostoru se počutimo prijetno in v njem se radi zadržujemo ali bivamo.
Verjetno je v objektu, kot je Atlantis, kjer so bazeni, torej veliko vode oziroma vlage, za talne obloge težko predvideti kaj drugega kot keramiko.
Pri izbiri tlaka sta nas vodili predvsem skrb za bosonoge kopalce in želja, da Atlantis ne bi bil razstavni salon za keramične ploščice. Keramika ni prevladujoč material, ki smo ga kot talno oblogo vgradili v objektu. Za tlakovanje tal z največjo pohodnostjo – to je obbazenski prostor v objektu in zunaj njega, smo izbrali naravni kamen kvarcit, ki je izredno prijeten za bose noge. Izbrali smo dva barvna odtenka. Rumeno sive tone smo uporabili v živahnejšem osrednjem bazenskem prostoru (svet doživetij in otroški svet), rdeče rjavi odtenki pa so v mirnem termalnem templju. Investitor je sprva imel pomisleke zaradi višjih stroškov, pozneje pa je pritrdil naši odločitvi. Danes, po letu dni delovanja Atlantisa, ugotavljamo, da so zadovoljni tako obiskovalci in investitor kot vzdrževalci prostora.
Del notranjega in zunanjega obbazenskega prostora, prostor za počitek, terase in galerije smo obložili z deskami iz eksotičnega lesa bangkirai, kar v prostor vnese mehkobo in toplino, nekakšno dodano vrednost. Keramiko smo vgradili v energotehničnih prostorih, skladiščih, kuhinji, v prostorih, namenjenim obiskovalcem, pa je keramika samo v garderobah, sanitarijah in pri prhah ter nekaterih prostorih v delu savn. Prostori, namenjeni kopalcu, so talno ogrevani.
Zanimivo je, da smo tla v prostorih, namenjenih kopalcem, obložili s 4.300 kvadratnih metrov naravnega kamna, 1.800 kvadratnih metrov lesenih podov in 1.700 kvadratnih metrov keramike (tu ni zajeta keramika, ki je v bazenih). Vsi notranji bazeni in zunanji termalni bazen so obloženi s keramiko za bazene, dva zunanja pa z nerjavečo pločevino, kar je priljubljena tudi v tujini. Začetni stroški za oblogo iz pločevine so sicer višji, vendar je ta trajnejša kot keramika, ki jo je treba prenoviti že v nekaj letih, zato je dolgoročno strošek za oblogo iz pločevine nižji.
Vodno mesto je pravzaprav prostor druženja.
V Evropi imajo taki centri dolgo tradicijo. V Nemčiji, Avstriji in Švici je v njih vse manj vodne zabave in vse več storitev za krepitev zdravja, v Belgiji in na Nizozemskem pa je obisk vodnega parka namenjen zabavi in sprostitvi ter druženju z družino in s prijatelji.
Atlantis je s svojo ponudbo vsebinsko nekje vmes. Ker je vsakdanje življenje pogosto stresno, si ljudje želijo zabavo, druženje in sprostitev, obenem pa narediti tudi nekaj za svojo dušo in telo.
V čem je bil Atlantis drugačen od vaših drugih projektov?
Vsak nov projekt je drugačen od prejšnjih, tudi če je funkcija objekta ista. Nov projekt s sabo prinese novo lokacijo, investitorja, projektno nalogo … Atlantis je bil zame zahtevnejši od drugih, ker se pri takih gradnjah pojavljajo specifične težave, povezane z vlago, vročino, vodo, zato je bilo treba izbiri materialov in oblikovanju konstrukcije nameniti veliko več pozornosti in truda. Poleg tega so tu še zahtevna bazenska tehnologija in tehnologija savn, s čimer sem se v tako velikem obsegu srečala prvič.
Vrniva se k urejanju interierja in talnim oblogam. Kaj vpliva na izbiro materialov?
Za urejanje interierja ne obstajajo predpisi in navodila, temveč različne teorije, izhodišča, ki pa ne pomagajo dosti, če človek nima občutka za prostor, barve, materiale in, pri profesionalnem urejanju, posluha za naročnika. Prostor naj bi imel nekaj več kot samo uporabno vrednost in to mu daje pridih umetnosti. V dobro opremljenem interierju obiskovalec vedno znova odkriva udobje in kakovost.
Na trgu je veliko talnih oblog in materialov, zato je treba natančno pretehtati, kateri je najboljši za posamezen prostor. Težko bi postavila splošno pravilo, kdaj, zakaj in katero talno oblogo vgraditi. Rekla bi, naj bo korak »mehak«. Zdi se, da kljub obilici nekonvencionalnih materialov za talne obloge še vedno najraje uporabimo les, kamen in tekstil. Trenutno je najbolj moden les v različnih izpeljankah, še posebno eksotični in domači les bogatih tekstur in barv. Sicer pa na izbiro talne obloge vplivajo številni dejavniki: lokacija objekta, namembnost prostora, želje investitorja, stroški nabave in vzdrževanja ter seveda estetska podoba tal glede na celotno zasnovo ureditve prostora.
Posamezni sklopi – svetovi – so razporejeni ob glavni osi, po kateri obiskovalci prehajajo iz prostora v prostor, iz sklopa v sklop. Ta os jih vodi skozi svetel, zračen, sončen in razgiban bazenski prostor sveta doživetij in otroških bazenov, mimo dežele savn do termalnega templja. Osrednji bazenski prostor in dežela savn, ki ju pokriva ravna betonska, višinsko členjena streha, se odpirata v intimen naravni atrij, ki ga tvori velika konkavna steklena stena na južni strani objekta. Termalni tempelj pa zapira oziroma pokriva zanimiva »obleka« iz napihnjene potiskane folije (na kovinski konstrukciji), ki s svojo prosojnostjo daje prostoru poseben čar in lahkotnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju in izbiri konstrukcije in materialov je imela velika koncentracija (ogrete) vlage, ki je v takih objektih pogosto problematična.
Kdaj je interier harmoničen? Je to sploh vprašanje arhitekture?
Nedvomno je oblikovanje prostora arhitektura. Interier je skladen, ko so v njem ubrani vsi uporabljeni elementi, in sicer oblika, barva, materiali, umetna in naravna svetloba. Harmonijo čutimo po pozitivni energiji – v prostoru se počutimo prijetno in v njem se radi zadržujemo ali bivamo.
Verjetno je v objektu, kot je Atlantis, kjer so bazeni, torej veliko vode oziroma vlage, za talne obloge težko predvideti kaj drugega kot keramiko.
Pri izbiri tlaka sta nas vodili predvsem skrb za bosonoge kopalce in želja, da Atlantis ne bi bil razstavni salon za keramične ploščice. Keramika ni prevladujoč material, ki smo ga kot talno oblogo vgradili v objektu. Za tlakovanje tal z največjo pohodnostjo – to je obbazenski prostor v objektu in zunaj njega, smo izbrali naravni kamen kvarcit, ki je izredno prijeten za bose noge. Izbrali smo dva barvna odtenka. Rumeno sive tone smo uporabili v živahnejšem osrednjem bazenskem prostoru (svet doživetij in otroški svet), rdeče rjavi odtenki pa so v mirnem termalnem templju. Investitor je sprva imel pomisleke zaradi višjih stroškov, pozneje pa je pritrdil naši odločitvi. Danes, po letu dni delovanja Atlantisa, ugotavljamo, da so zadovoljni tako obiskovalci in investitor kot vzdrževalci prostora.
Del notranjega in zunanjega obbazenskega prostora, prostor za počitek, terase in galerije smo obložili z deskami iz eksotičnega lesa bangkirai, kar v prostor vnese mehkobo in toplino, nekakšno dodano vrednost. Keramiko smo vgradili v energotehničnih prostorih, skladiščih, kuhinji, v prostorih, namenjenim obiskovalcem, pa je keramika samo v garderobah, sanitarijah in pri prhah ter nekaterih prostorih v delu savn. Prostori, namenjeni kopalcu, so talno ogrevani.
Zanimivo je, da smo tla v prostorih, namenjenih kopalcem, obložili s 4.300 kvadratnih metrov naravnega kamna, 1.800 kvadratnih metrov lesenih podov in 1.700 kvadratnih metrov keramike (tu ni zajeta keramika, ki je v bazenih). Vsi notranji bazeni in zunanji termalni bazen so obloženi s keramiko za bazene, dva zunanja pa z nerjavečo pločevino, kar je priljubljena tudi v tujini. Začetni stroški za oblogo iz pločevine so sicer višji, vendar je ta trajnejša kot keramika, ki jo je treba prenoviti že v nekaj letih, zato je dolgoročno strošek za oblogo iz pločevine nižji.
Vodno mesto je pravzaprav prostor druženja.
V Evropi imajo taki centri dolgo tradicijo. V Nemčiji, Avstriji in Švici je v njih vse manj vodne zabave in vse več storitev za krepitev zdravja, v Belgiji in na Nizozemskem pa je obisk vodnega parka namenjen zabavi in sprostitvi ter druženju z družino in s prijatelji.
Atlantis je s svojo ponudbo vsebinsko nekje vmes. Ker je vsakdanje življenje pogosto stresno, si ljudje želijo zabavo, druženje in sprostitev, obenem pa narediti tudi nekaj za svojo dušo in telo.
V čem je bil Atlantis drugačen od vaših drugih projektov?
Vsak nov projekt je drugačen od prejšnjih, tudi če je funkcija objekta ista. Nov projekt s sabo prinese novo lokacijo, investitorja, projektno nalogo … Atlantis je bil zame zahtevnejši od drugih, ker se pri takih gradnjah pojavljajo specifične težave, povezane z vlago, vročino, vodo, zato je bilo treba izbiri materialov in oblikovanju konstrukcije nameniti veliko več pozornosti in truda. Poleg tega so tu še zahtevna bazenska tehnologija in tehnologija savn, s čimer sem se v tako velikem obsegu srečala prvič.
Vrniva se k urejanju interierja in talnim oblogam. Kaj vpliva na izbiro materialov?
Za urejanje interierja ne obstajajo predpisi in navodila, temveč različne teorije, izhodišča, ki pa ne pomagajo dosti, če človek nima občutka za prostor, barve, materiale in, pri profesionalnem urejanju, posluha za naročnika. Prostor naj bi imel nekaj več kot samo uporabno vrednost in to mu daje pridih umetnosti. V dobro opremljenem interierju obiskovalec vedno znova odkriva udobje in kakovost.
Na trgu je veliko talnih oblog in materialov, zato je treba natančno pretehtati, kateri je najboljši za posamezen prostor. Težko bi postavila splošno pravilo, kdaj, zakaj in katero talno oblogo vgraditi. Rekla bi, naj bo korak »mehak«. Zdi se, da kljub obilici nekonvencionalnih materialov za talne obloge še vedno najraje uporabimo les, kamen in tekstil. Trenutno je najbolj moden les v različnih izpeljankah, še posebno eksotični in domači les bogatih tekstur in barv. Sicer pa na izbiro talne obloge vplivajo številni dejavniki: lokacija objekta, namembnost prostora, želje investitorja, stroški nabave in vzdrževanja ter seveda estetska podoba tal glede na celotno zasnovo ureditve prostora.
D. P.
