Med polagalci le malo bolezni dihal
Ob evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, od 23. do 27. oktobra, tudi mi namenjamo pozornost tej temi. Polagalci talnih oblog se namreč pri delu srečujejo s prahom in nevarnimi snovmi, ki so v lepilih in lakih. Kislinski laki, ki vsebujejo zdravju nevaren formaldehid, so se včasih precej uporabljali, zdaj pa so v Sloveniji prepovedani. V dokaj razširjenih dvokomponentnih poliuretanskih lakih deluje kot dražilo trdilec izocianat. Številni laki vsebujejo močna topila, denimo toluen in ksilen. Vse to lahko vpliva na zdravje. Manj so škodljivi laki na vodni osnovi, ki tudi vse bolj prodirajo na trg, v Nemčiji in na Švedskem pa so že uveljavljeni. Z njimi je laže delati, saj ne povzročajo toliko hlapov in neprijetnega vonja. Pravilniki predpisujejo uporabo maske, vendar je še vedno marsikdo noče uporabljati. »Ni praktična in v njej se potim,« je najpogostejši odziv polagalcev podov. Kot kaže, jo bolj uporabljajo mlajši, medtem ko se starejši polagalci držijo reka Navada je železna srajca.
Kako vdihavanje prahu in nevarnih snovi vpliva na zdravje polagalcev podov, smo se pogovarjali s specialistko internistko Nisero Bajrović, dr. med. Zaposlena je v Bolnišnici Golnik, kjer se večinoma ukvarja z bolniki s pljučnimi boleznimi in alergijami. Enkrat na teden dela v ambulanti za specifično imunoterapijo, predava na tečajih Šola astme za splošne zdravnike in poučuje študente na vajah propedevtike iz interne medicine.
Kaj povzroča težave z dihanjem?
Reakcije v dihalnih poteh in pljučih pri delavcih, ki vdihavajo snovi in delce, delimo na tri glavne skupine:
- vlakna in delci, ki se nalagajo v dihalnih poteh, povzročajo veliko znanih bolezni, na primer azbestozo in pnevmokoniozo;
- številne naravne in umetne snovi povzročajo alergijske bolezni dihal, kot so poklicna astma, rinitis ali alveolitis – število tovrstnih bolezni se v zadnjih letih stalno povečuje;
- dražeče snovi, kot so tobačni dim iz okolja, klor, prah in celo mrzel zrak, lahko povzročijo napade pri tistih, ki že imajo astmo. Čeprav v teh primerih posameznik ni preobčutljiv za specifično snov, je mogoče šteti, da je napad astme povezan z delovnim mestom.
Polagalci podov so izpostavljeni predvsem prahu in nevarnim snovem v lepilih in lakih, kot sta formaldehid in izocianat. Kakšne zdravstvene težave lahko to povzroči?
Maske, ki jih pri delu uporabljajo tudi polagalci podov, preprečujejo predvsem to, da bi vdihavali prašne delce, ne preprečujejo pa vdihavanja hlapov oziroma zelo malo. Hlapi sicer ne povzročajo bolezni, lahko pa poslabšajo astmo. Zaradi vdihavanja prašnih delcev se lahko razvije pnevmokonioza. Tudi manjše količine vdihanih delcev oziroma krajša izpostavljenost lahko povzroči bolezni iz te skupine. Zaradi vdihavanja organskih delcev pa se lahko razvije EABA, ki je posledica alergijskega dogajanja. EABA je pogostejša pri poljedelcih, težave pa nastanejo nekaj ur po izpostavljenosti kritičnim alergenom: splošno slabo počutje, povišana temperatura, kašelj, tudi dušenje. Po rentgenogramu prsnih organov je videti spremembe kot pri pljučnici, tako da sprva redko pomislimo, da gre za EABA. Če se pnevmokonioza in EABA ne zajezita pravočasno, lahko vodita v pljučno fibrozo – odpoved pljuč.
Formaldehid je dražilo, ki povzroča srbeče in vnete oči, izcedek iz nosu, kašelj, kihanje, dušenje, le redko tudi pravo alergijo. Kot nespecifično dražilo lahko poslabša astmo.
Toluen in ksilen sta močni topili v nekaterih lakih, ki dražita sluznice, v visokih koncentracijah lahko povzročita depresijo centralnega živčnega sistema – težave so podobne kot pri akutnem alkoholnem opoju.
Tudi izocianati delujejo kot nespecifična dražila (podobno kot formaldehid), le redko se zaradi alergijske reakcije lahko razvije EABA.
Kako ukrepati, če opazimo navedene simptome?
Oseba, pri kateri se razvijejo opisani simptomi, mora zapustiti delovno okolje, da prepreči nadaljnji stik s škodljivimi snovmi in slabšanje stanja. Priporočamo zdravniški pregled. Če gre za resne težave, mora tako osebo pregledati in zdraviti pulmolog. Če ta potrdi resnejšo bolezen, na primer EABA, svetuje zamenjavo delovnega mesta.
Več težav na takšnih delovnih mestih pričakujemo pri bolnikih, ki že imajo astmo, zato je pomembno svetovanje pri odločanju o poklicu. Seveda pa se astma lahko prvič pokaže po nekaj letih dela. Takrat se moramo opredeliti, ali gre za poklicno astmo ali ne. Spet je prvi ukrep zamenjava delovnega mesta.
Pomembna je uporaba predpisanih zaščitnih sredstev, zlasti mask. Če se le da, je treba uporabljati izdelke z nizko vsebnostjo nevarnih snovi ali ki jih celo ne vsebujejo. Treba je upoštevati navodila glede časovne izpostavljenosti nevarnim snovem.
Po delu na novogradnji ali v prenovljenem bivališču svetujemo prezračevanje in vselitev šele, ko je koncentracija snovi, predvsem dražil, v prostorih manjša.
Včasih ljudje, ki so se vselili v nov dom, tarnajo, da imajo že dlje časa glavobol ali prehlad. Tudi to je lahko posledica dražil v lakih in lepilih, ki so bila uporabljena pri polaganju talnih oblog. A vplivi teh snovi kmalu izginejo.
Nasploh je med odraslimi vse več sezonskih alergij.
Da, celo od 15 do 20 odstotkov odraslih ima eno izmed alergij. Če se bodo širile kot zadnja leta, strokovnjaki predvidevajo, da bo čez 50 let imelo eno ali več alergij kar 50 odstotkov prebivalstva. Alergije se v otroški dobi izražajo drugače kot pri odraslih. Dojenčki so največkrat alergični na hrano (mleko, jajca, sojo), a ta težava v letu, dveh navadno izgine. Od treh let naprej se ponavadi pojavi astma, ki se v puberteti pogosto potuhne, a se lahko znova pojavi med 20. in 30. letom. Pri odraslih je pogostejša alergija na pelode – seneni nahod.
Alergij ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa jih blažimo z zdravili. V strokovnih krogih je velika novost in tudi velik up zdravilo anti IgE. Tega zdravila pri nas še ni in tudi v tujini je njegova uporaba zelo omejena.
Oseba, pri kateri se razvijejo opisani simptomi, mora zapustiti delovno okolje, da prepreči nadaljnji stik s škodljivimi snovmi in slabšanje stanja. Priporočamo zdravniški pregled. Če gre za resne težave, mora tako osebo pregledati in zdraviti pulmolog. Če ta potrdi resnejšo bolezen, na primer EABA, svetuje zamenjavo delovnega mesta.
Več težav na takšnih delovnih mestih pričakujemo pri bolnikih, ki že imajo astmo, zato je pomembno svetovanje pri odločanju o poklicu. Seveda pa se astma lahko prvič pokaže po nekaj letih dela. Takrat se moramo opredeliti, ali gre za poklicno astmo ali ne. Spet je prvi ukrep zamenjava delovnega mesta.
Pomembna je uporaba predpisanih zaščitnih sredstev, zlasti mask. Če se le da, je treba uporabljati izdelke z nizko vsebnostjo nevarnih snovi ali ki jih celo ne vsebujejo. Treba je upoštevati navodila glede časovne izpostavljenosti nevarnim snovem.
Po delu na novogradnji ali v prenovljenem bivališču svetujemo prezračevanje in vselitev šele, ko je koncentracija snovi, predvsem dražil, v prostorih manjša.
Včasih ljudje, ki so se vselili v nov dom, tarnajo, da imajo že dlje časa glavobol ali prehlad. Tudi to je lahko posledica dražil v lakih in lepilih, ki so bila uporabljena pri polaganju talnih oblog. A vplivi teh snovi kmalu izginejo.
Nasploh je med odraslimi vse več sezonskih alergij.
Da, celo od 15 do 20 odstotkov odraslih ima eno izmed alergij. Če se bodo širile kot zadnja leta, strokovnjaki predvidevajo, da bo čez 50 let imelo eno ali več alergij kar 50 odstotkov prebivalstva. Alergije se v otroški dobi izražajo drugače kot pri odraslih. Dojenčki so največkrat alergični na hrano (mleko, jajca, sojo), a ta težava v letu, dveh navadno izgine. Od treh let naprej se ponavadi pojavi astma, ki se v puberteti pogosto potuhne, a se lahko znova pojavi med 20. in 30. letom. Pri odraslih je pogostejša alergija na pelode – seneni nahod.
Alergij ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa jih blažimo z zdravili. V strokovnih krogih je velika novost in tudi velik up zdravilo anti IgE. Tega zdravila pri nas še ni in tudi v tujini je njegova uporaba zelo omejena.
D. P.
