Pogovarjali smo se z Antonom Nemaničem in Janezom Durinijem, sodnima izvedencema za področje podov.

Kakšna je po vašem mnenju vloga sodnega izvedenca?

Anton Nemanič: Vloga sodnega izvedenca je zelo zahtevna, saj mora biti pri ocenjevanju predvsem realen in pošten ter objektivno pomagati vsem prizadetim. Opredelitev težave, ki nastane, mora biti celostna, zajete morajo biti vse njene stopnje, končno poročilo pa mora biti objektivno ne glede na naročnika.

Janez Durini: Kot je znano, je izvedenec strokovnjak, ki daje mnenja oziroma nasvete o zadevah iz svoje stroke, zato jo mora dobro poznati. Sodni izvedenec je uradno določen strokovnjak, ki vpliva na sodnikovo delo. Sodnik ne more izreči pravične sodbe, če mu izvedenec ne da dovolj pravilnih podatkov in navodil oziroma za sodnika je sodni izvedenec strokovnjak, na čigar mnenje se sodnik v sodbi opre. Vloga izvedenca je, da predstavi strokovno pravilna in zanesljiva izvedenska mnenja v skladu z dejanskimi razmerami in veljavnimi predpisi.

S katerimi težavami se najpogosteje srečujete pri svojem delu?

Anton Nemanič: Največkrat se srečujem s problemi, ki nastajajo med naročnikom in izvajalcem glede polaganja parketa, izdelave raznih lesenih izdelkov (pohištva), kakovosti prodanega lesa ... predvsem zaradi nejasnih dogovorov. Moram poudariti, da je največ težav na stanovanjskih objektih (blokovna in individualna gradnja), kjer prihaja do odstopanja in dvigovanja vseh vrst parketov, laminatnih podov, PVC- in tekstilnih podov.

Predpisi o gradnji objektov natančno opredeljujejo, kako morata naročnik in izvajalec določiti svoj odnos s ponudbo in pogodbo, iz katere morajo biti razvidni predvsem:

• natančen opis nalog, popis izvedbe dela, določena kakovost materiala,
• cena za enoto mere,
• začetek in konec del,
• garancijski rok in preostale zakonske določbe.

Polagalec bi moral voditi gradbeni dnevnik oziroma zapisniško ugotoviti stanje na objektu. Pred začetkom del bi moral upoštevati vse določbe, ki jih za vgrajevanje podnih lesenih elementov predpisuje standard JUS U.F2.016, za linolej, gumo in tekstilne pode pa standard JUS U.F2.017.

Žal najpogosteje niti naročnik, niti vodstvo gradbišča, niti polagalec parketa ne poznajo ali pa nočejo poznati pogojev, ki jih določata navedena standarda. To se vidi takrat, ko težava že nastane, pisnega dogovora pa navadno ni.

Kaj pa na področju keramike?

Janez Durini: Na splošno lahko ugotovim, kar se sklada tudi z opažanji drugih izvedencev, da se pri svojem delu vedno znova srečujem z neupoštevanjem meril za načrtovanje in izvedbo keramičnih oblog.

Kakšen je postopek reševanja reklamacij?

Anton Nemanič: Najprej je treba poiskati vzroke, ki so pripeljali do reklamacije. Teh je navadno več, najopaznejši pa so previsoka vlaga v cementnem estrihu, slaba trdnost estriha, neravnost podlage, previsoka ali prenizka vlaga v parketnicah ali prostoru, nepravilen nanos izravnalne mase in drugo.

Janez Durini: Izvedenec se metodološko loti reševanja reklamacij tako, da ugotovi, ali gre za tehnološko napako pri izvajanju keramičnih del ali za estetske napake pri izvedbi keramičnih oblog. Ugotoviti mora, kje so bila kršena merila za kakovostno izvedbo.

Ali je velikokrat potrebna obravnava na sodišču ali se pogosteje stranke pogodijo med sabo?

Anton Nemanič: Lahko rečem, da so od primerov, ki sem jih obravnaval, samo trije prišli pred sodišče ali jih je to naročilo. Ko me pokliče polagalec podov, ki je opravil storitev, ali kupec, ki je storitev naročil pri polagalcu in je nezadovoljen z izdelkom, zadevo temeljito preučim glede na napake, ki so nastale. Šele ob pisnem naročilu in predlogu rešitve pride med prizadetimi do poravnave brez sodnega epiloga.

Janez Duirini: Na sodišču se rešujejo težji primeri, ki kažejo, da pri izvedbi keramičnih oblog ne gre za površnost, temveč za zavestno napačno uporabo predpisov ali strokovnih pravil. Pri izvedbi keramičnih oblog, kjer nastanejo le estetske napake, pa stranki težita k poravnavi.

Kako gledate na stranko, ki vas je poklicala, da ocenite napako? Je lahko vaša ocena objektivna?

Anton Nemanič: Vsi sodni izvedenci in cenilci opravijo zaprisego pri ministru za pravosodje. Prisega zavezuje sodnega izvedenca, da naredi delo v duhu zakonskih predpisov ob upoštevanju stroke in znanja na področju stroke. Ocena mora biti objektivna ne glede na to, kdo jo naroči, naj bo to polagalec, stranka, ki se čuti prizadeta, ali pa sodišče. Objektivnost in poštenost morata biti na prvem mestu.

Janez Durini: Naloga izvedenca je, da ugotovi pravi vzrok za napako oziroma poškodbo na oblogi. Ugotovitev pravega razloga za nastanek poškodbe pa že pomeni podlago za sanacijo oziroma odpravo ugotovljenih napak. Le celostno izdelano izvedensko mnenje, ki zajema vse ugotovitve, je lahko objektivno tako za vlagatelja kot za izvajalca del.

Katero strokovno literaturo - standarde - uporabljate pri svojem delu? Vemo, da je prav področje lesnih talnih oblog, kar zadeva standarde in tehnične predpise, slabo pokrito.

Anton Nemanič: Z vašo oceno se ne bi strinjal v celoti. Področje podopolagalstva (predvsem parketov) je sorazmerno dobro pokrito. Polagalci podov, večkrat tudi nadzorna služba in vlagatelji, slabo poznajo ali pa nočejo poznati še veljavnih predpisov na tem področju. Predpisi o gradnji objektov in odredba o uporabi standardov so določeni v Uradnem listu RS 76/95 z dne 25. decembra 1995. Naštel bom samo tiste, ki se nanašajo na področje podov:

• JUS D.D5.020 določa kakovost klasičnih parketnic iz drevesnih vrst listavcev (hrast, bukev, jesen, brest, akacija) in iglavcev (črni in beli bor, macesen);
• JUS D.D5.021 določa kakovost plošč lamelnega parketa iz prej omenjenih drevesnih vrst;
• JUS D.D5. 022 določa kakovost lam parketa, prav tako iz zgoraj omenjenih drevesnih vrst.

Po navedenih standardih se ocenjujejo tudi tuje drevesne vrste, če so po strukturi, trdnosti, odpornosti proti obrabi in obdelavi ... primerljive z našimi drevesnimi vrstami ali boljše od njih.

Tehnične pogoje za vgrajevanje elementov iz lesa (parketnice) določa standard JUS U.F2.016, tehnične pogoje za vgrajevanje materialov, kot so linolej, guma, PVC-podi in tekstilne talne obloge, pa JUS U.F2.017.

V Sloveniji ni standardov za laminatne talne obloge, kakovost in način vgrajevanja teh podov pa določajo evropski normativi ali sami proizvajalci laminatov. Prav tako ni standardov za podkonstrukcije, kot so cementni estrih, lesene podkonstrukcije, podkonstrukcije iz mavca in podobno. Ko hočemo preveriti nekatere lastnosti navedenih podkonstrukcij, uporabljamo standarde DIN.

Janez Durini: Za zaključna dela v gradbeništvu še vedno velja odredba o zahtevah, ki jim morajo ustrezati gradbeni izdelki (Uradni list RS, št. 76/95). Počasi se bomo morali prilagoditi zakonodaji Evropske unije, ki se nanaša na graditev objektov. Tako smo že predlani dobili zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00). Sledili bodo še tehnični predpisi, po katerih se bo morala ravnati gradbena operativa.

Oba sta tudi člana Interesne skupine. Kakšna je vajina vloga?

Janez Durini: Kot člana Interesne skupine želiva postaviti temeljna izhodišča za oblikovanje nove nomenklature poklica, to je poklic polagalca podov v skupini zaključna gradbena dela. Novi poklic polagalca lesenih, tekstilnih, plastičnih in industrijskih oblog bo tako omogočal in zagotavljal nadzorovan pretok izobraženih polagalcev podov. Novi poklicni standard polagalca podov bo izboljšal kakovost storitve in zagotovil varstvo potrošnikov, zlasti pri uporabi izdelkov, pri zanesljivosti, trajnosti in drugih značilnostih, ki so pomembne za potrošnika. To pa bo tudi pomenilo zmanjšanje tveganja za nastanek nezaželenih napak pri izvedbi talnih oblog.

Ima Slovenija po vašem mnenju dovolj strokovnjakov za področje, s katerim se ukvarjate?

Anton Nemanič: Glede na problematiko na tem področju in položaj na slovenskem trgu je premalo strokovnjakov, ki dobro poznajo to dejavnost, zato sta nujna izobraževanje in vrnitev poklica polagalec podov. Tako bi lahko dobili prave strokovnjake na področju podov.

Kaj bi svetovali polagalcem talnih oblog pri zaščiti svojih interesov?

Anton Nemanič: Polagalcem talnih oblog svetujem, naj si priskrbijo JUS-standarde, ki sem jih navedel, in jih dobro preučijo. Pred začetkom dela na objektu naj zahtevajo vsaj minimalne pogoje, ki so navedeni v standardih in zapisniško ugotovijo stanje na objektu, sicer je bolje, da se ne lotijo dela, če so pogoji neustrezni, imajo radi svoj denar in skrbijo za ugled podjetja. Ob dokončanju del in predaji naj z naročnikom naredijo zapisnik o predaji, naročniku pa dajo navodila za vzdrževanje položenega poda.

Janez Durini: Polagalci podov se morajo združiti v Interesno skupino, kjer bodo vprašanja o svojem delu večkrat obravnavali na posvetovanjih, o ugotovitvah pa obveščali svojo nadkrovno organizacijo - Obrtno zbornico Slovenije ali Gospodarsko zbornico Slovenije, odvisno od tega, kje bodo registrirani. Le tako združeni bodo lahko zaščitili svoje interese na republiški ravni.

Ob koncu naj izkoristim priložnost in pozovem vse polagalce podov, da se vključijo v Interesno skupino ter pripomorejo k razvoju in izboljšanju delovnega procesa polagalca podov. Boljše obveščanje in odpravljanje ovir na poslovno-tehničnem področju sta ključ do opravljanja kakovostnejših storitev.