Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/1999, 64/2001, v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/1999) v prvem odstavku 37. člena osmega poglavja Tla in stene jasno določa: »Delodajalec mora zagotoviti, da tla v delovnih prostorih nimajo izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge pohodnih površin morajo biti odporne pred obrabo in gladke, vendar na njih ne sme drseti.«

Statistika poškodb
Iz podatkov urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2000 je razvidno, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU število poškodovanih v nesrečah pri delu na 100 tisoč zaposlenih močno upada.


Razlogi za upadanje števila poškodb
Razloge za takšno izboljšanje gre iskati predvsem v strožji zakonodaji in predpisih (ZVZD) ter v čedalje večji ozaveščenosti investitorjev in izvajalcev gostinske dejavnosti. Ne nazadnje je razlog za zmanjšanje števila poškodb tudi to, da so po letu 1991 na slovenskem trgu na voljo materiali in tehnologije, ki lahko kar najbolj zmanjšajo ali preprečijo možnost nastanka nevarnih okoliščin, ki bi lahko bile vzrok za zdrse ali padce. Tu kaže omeniti predvsem sodobne in tehnološko visoko razvite talne obloge. Talne obloge kot zaključni gornji sloj tlaka morajo imeti take lastnosti, da je uporabnikom zagotovljena največja možna varnost. Takšna obloga z lastnostmi, kot so nedrsnost tako na suhem kot mokrem, velika mehanska odpornost, velika odpornost proti obrabi, obrusu in kemikalijam, higieničnost ter preprosto vzdrževanje, je varna talna obloga Altro, ki je na slovenskem trgu že od leta 1992.

Nekaj primerov uporabe varnih nedrsnih talnih oblog



Ekonomski pomen varnosti
Varnost in zdravje delavcev sta pomembni ekonomski kategoriji, vendar pa ekonomskim učinkom v splošnem namenjamo premalo pozornosti. V povprečju se šteje, da je bila neposredna škoda na ravni podjetja od tri- do štirikratna vrednost bruto osebnega dohodka ob odsotnosti poškodovanega delavca. Škoda na ravni države pa je neprimerno večja. Za leto 1997 je bilo ocenjeno, da je bilo zaradi poškodb pri delu v Sloveniji izgubljeno 850.656 delovnih dni, zaradi česar je bila država oškodovana za 125,4 milijarde tolarjev ali 4,3 odstotka BDP oziroma 15 odstotkov letnega proračuna Republike Slovenije.

Tjaša Gruenfeld, univ. dipl. inž. grad.
Teca, d. o. o.

Vir:
Ur. l. RS, Urad RS za varnost in zdravje pri delu, prof. dr. Primož Gaspan (najpogostejše nezgode), lastni arhiv