… v skladu s predpisi VOB, del C, ter standardi DIN 18365, ÖNORM B 2236 in SIA 253

ZAHTEVE PO ZAPOLNITVI GIBLJIVIH DILATACIJSKIH REG V PODLAGI

Izvedba gibljivih dilatacijskih reg vzdolž celotnega prereza estriha je konstrukcijsko pogojena. Gibljive dilatacijske rege na velikih površinah prostorsko razmejujejo še dopustno velika polja estriha, izvajajo pa se tudi na stikih med različnimi gradbenimi deli in/ali prostori ter v konstrukcijah z vgrajenim talnim gretjem. Njihova glavna funkcija je omogočanje nemotenega in neodvisnega delovanja (gibanja) delov estrihov, ki mejijo nanje, s tem da so stiki med njimi ustrezno mozničeni.

Praviloma morajo biti konstrukcijske in gibljive dilatacijske rege v enaki širini in polni dolžini izvedene tudi v zaključni oblogi. Zaradi lepšega videza se ponavadi prekrivajo z ustreznimi dilatacijskimi vgradnimi in/ali prekrivnimi profili.

Ob naročnikovi pisni zahtevi po njihovi zapolnitvi in prekritju z zaključno oblogo mora polagalec zaključnih talnih oblog v duhu spoštovanja pravil stroke nujno zahtevati vpis v gradbeno knjigo. Ob morebitnih reklamacijah izvede rege na podlagi pisnih ugotovitev o nepravilnostih.

VRSTE DILATACIJSKIH REG

Po DIN 18560, 1., 2., 3., 4. in 7. del, »Estrihi v gradbeništvu« ter tehničnem listu BEB »Navodila za dilatacije v estrihu« iz februarja 2002 razlikujemo naslednje vrste dilatacijskih reg:

Gradbene rege

Praviloma potekajo vzdolž celotnega prečnega prereza nosilne gradbene konstrukcije in jih je treba izvesti tudi vzdolž nadgrajenih slojev tlakov, neodvisno od izvedbe (vezni, na ločilni sloj, plavajoči), skupaj z zaključno oblogo. Vzdolž celotnega prereza morajo biti izvedene na istem mestu, ki je praviloma določeno v projektni dokumentaciji.

Gibljive rege

Rege v estrihu, ki povsem ločujejo dva dela, preprečijo nastanek deformacij v estrihu kot posledice krčenja, klimatskih sprememb in mehanskih obremenitev tako v vodoravni kot tudi navpični smeri. Treba jih je izvesti od površine estriha do nosilne podlage ali do izolacijske plasti. Tu mora biti prekinjena tudi armatura in narejeno ustrezno mozničenje. Pri estrihu z vgrajenim talnim gretjem se izvajajo v poljih največje dolžine stranice 8 tekočih metrov, s tem da je širina rege zaradi omogočanja delovanja (gibanja) estriha vsaj 5 milimetrov. Za preračun na večje oziroma manjše mere je treba upoštevati teoretično formulacijo širine rege 0,6 milimetra na tekoči meter dolžine stranice polja.

Navidezne rege

V gradbeniški praksi se velikokrat imenujejo predvidena prelomna mesta ali zarezane rege. Izvedene morajo biti v rastru, ki omogoča krčenje estriha brez nenadzorovanih (divjih) razpok. Naredijo se z zarezovanjem z zidarsko žlico ali podobnim orodjem v še sveži estrih. Globina zareze navidezne rege pri estrihih brez talnega gretja je do največ polovice njegove debeline, pri estrihih z izvedenim talnim gretjem pa do največ tretjine debeline estriha. Po osušitvi estriha do ravnotežnega stanja se navidezne rege trajno in povsem zapolnijo.

Robne rege

To so stiki, ki s strani ločujejo estrih od sosednjih navpično vgrajenih gradbenih elementov. Robne rege morajo biti izvedene z zvočnoizolacijskim materialom tako, da ta sega do nosilne podlage oziroma do spodaj ležečega zvočnoizolacijskega sloja. Vgrajene morajo biti kontinuirano in trdno, da se prepreči njihov premik pri vgradnji estriha. Segati morajo vsaj 1 centimeter nad niveleto vgrajenega estriha. Višinski presežek nad niveleto estriha se odvisno od vrste talne obloge odstrani šele po njeni vgradnji oziroma pri izvedbi tankoslojnih oblog (tekstil, PVC, linolej, pluta, guma) po strditvi izravnalne mase. Pri izvedbah na podlage s talnim gretjem morajo biti robne rege dimenzionirane tako, da omogočajo pomike za najmanj 5 milimetrov.

Po standardu ÖNORM B 2236-1 se izvajajo naslednje vrste reg:

Stavbne rege

Take rege zahteva konstrukcija gradnje. Stavbne rege med sabo trajno ločujejo zgradbe in gradbene dele.

Dilatacijske rege

Robne rege

Dilatacijske rege so določene že v projektu. Izvedene so (se prenašajo) iz podlage ali pa se naredijo samo v estrihu, da se omogoči trajno gibanje gradbenih elementov zaradi konstrukcijskih, zvočnotehničnih ali toplotnih razlogov.

To so raztezne rege, ki ločujejo estrih od obdajajočih gradbenih elementov.

Krčljive rege

Take rege preprečujejo (omejujejo) nastajanje nenadzorovanih razpok zaradi krčenja (po končanem strjevanju estriha se morajo trajno zapolniti).
Rege med talnimi oblogami
Rege, ki nastanejo na stiku med enakima zaključnima oblogama.

MANJKAJOČI PROTOKOL O ZAGONU TALNEGA GRETJA IN MANJKAJOČE TOČKE MERITEV PRI OGREVANIH TALNIH KONSTRUKCIJAH

V skladu s standardoma DIN 18365 in DIN 4725, del 4, ter pisnimi navodili Koordinacija zareznih mest (november 1998) je treba že pri izvedbi estriha označiti, kje bodo potekale meritve preostale vlage. Če ta mesta niso označena, lahko pri odvzemu vzorca za meritev preostale vlage po CM – karbidni metodi nastanejo poškodbe instalacijskih cevi talnega gretja, zato meritev po omenjeni metodi ni mogoča, na kar mora polagalec opozoriti v zapisniku o pomislekih. V takih primerih se je kot ustrezna orientacijska metoda izkazal preizkus s PE-folijo debeline 0,2 milimetra, ki se položi na površino estriha in na robovih zatesni z lepilnim trakom. Če pod folijo v 48 urah nastane kondenz, se predvideva, da vsebnost preostale vlage v estrihu še ni primerna za polaganje zaključne talne obloge.

Kot novost na trgu so se pojavile tako imenovane termofolije, ki omogočajo večjo varnost, če merilna mesta niso označena. Ko položimo folijo na estrih, lahko že po kratkem času vizualno določimo potek instalacijskih cevi talnega gretja in mesta za izvedbo CM-meritev.

Pred začetkom polaganja mora biti polagalcu zaključne obloge izročen tudi protokol o zagonu talnega gretja. Ta je v Nemčiji urejen v skladu s pisnimi navodili za ogrevane estrihe (stanje 08.1996), ki jih je izdelalo centralno združenje za parket in tehniko polaganja iz Bonna v soglasju z inštitutom za meritve gradbenih materialov iz Troisdorfa in številnimi strokovnjaki (glej vzorčni protokol o zagonu talnega gretja).

Po tem protokolu se poskusni zagon talnega gretja pri cementnih estrihih lahko začne po 21 dneh, pri estrihih iz kalcijevega sulfata pa po 7 dneh. Estrih se od ugotovljene izhodiščne temperature ogreva za 10 stopinj Celzija na dan do najvišje predvidene temperature talnega ogrevanja (priporočljivo največ 50 stopinj Celzija). Pri najvišji predvideni temperaturi mora talno ogrevanje neprekinjeno delovati 10 dni (brez nočnih zniževanj temperature). Potem se temperatura postopoma znižuje za 10 stopinj Celzija na dan. Pri izvedbi instalacije talnega gretja tipa A3 (ogrevalne cevi, vgrajene v sredini prereza estriha) se po 5 dneh od njegove izključitve po prvem zagonu ogrevalni ciklus v celoti še enkrat ponovi (zavesni učinek).

Po standardu ÖNORM B 2242-6 se v Avstriji zahteva, da je na pravočasnem usklajevalnem sestanku na objektu ob prevzemu podlage z vgrajenim talnim gretjem navzoč tudi izvajalec toplotnih instalacij. Ta z vrisom na načrt in označitvijo na estrihu polagalcu zaključne obloge določi mesta, na katerih lahko opravi meritve preostale vlage. V vsakem nadstropju in/ali na vsakih 300 kvadratnih metrov je potrebna ena meritev. Na usklajevalnem sestanku se določijo tudi mesta vgradnje »toplotnih plomb« na površini estriha (vgradi jih polagalec zaključne obloge), ki se vrišejo na načrt. Pisno se dogovorita oziroma določita tudi postopek in termin za poskusni zagon talnega gretja pred polaganjem zaključne obloge. Poskusni zagon talnega gretja se v Švici opravlja v skladu s standardoma SIA 253 in V 251/1. Dopustna preostala vlaga v podlagi pred polaganjem zaključne obloge je navedena v tabeli iz poglavja Nezadostno suha podlaga. 

Če med končanim poskusnim zagonom talnega gretja in polaganjem zaključne obloge mine več kot 7 dni, se mora ogrevalni ciklus v celoti še enkrat ponoviti, da se prepreči morebitno povečanje (kopičenje) vlage v estrihu.

Polaganje zaključnih oblog poteka ob vključenem talnem gretju pri temperaturi površine estriha približno +18 stopinj Celzija (delovna temperatura talnega gretja od +20 do +30 stopinj Celzija – odvisno od izvedbe) in pri manj kot 65-odstotni relativni zračni vlagi.

Po dokončanju podopolagalskih del se spremljajo klimatske razmere še 7 dni po vgradnji, kar pomeni preverjanje hitrosti vezanja in otrditve lepila ter drugih lastnosti.

Andraž Nedog,
univ. dipl. inž. grad.