Polaganje lesenih podov na keramične, marmornate ali granitne površine zahteva ustrezno obdelavo podlage in primerno lepilo, če hočemo, da bo sprijemnost veznega sloja brezhibna.
Podlago je treba najprej očistiti, da odstranimo vse snovi, ki bi poslabšale sprijemnost lepila (voske, lake, olja, barve ...). Za čiščenje lahko uporabimo solno kislino, terpentin, etilni alkohol in druge izdelke za razmastitev. Pri uporabi solne kisline moramo paziti, da površino po čiščenju večkrat splaknemo z vodo, sicer lahko na njej ostanejo snovi, ki niso združljive z dvokomponentnim lepilom. Površino najbolj temeljito očistimo z brusilnim strojem oziroma brusnim papirjem velikosti 24. Tako odstranimo tudi nevidne madeže in površina ni več tako gladka, kar pospeši sprijemnost lepila.
Pri izjemno gladkih in loščenih površinah, kot sta zglajen marmor in porcelanski gres, parketarski brusilni stoj navadno ni učinkovit. Če želimo, da postane površina hrapava in tako omogoča dobro vezavo z lepilom, jo je treba obdelati z diamantnim brusom. Uporabimo navaden kotni brusilnik in po površini naredimo zareze. Ta obdelava je pomembna zlasti pri velikih in zelo pohodnih površinah.
Po čiščenju oziroma brušenju na podlago z navlaženo krpo nanesemo poseben vezni premaz. Glede načina uporabe in časa sušenja (ponavadi je ta zelo kratek) je treba strogo upoštevati navodila proizvajalca.
Nadaljujemo nanos lepila. Uporabljamo izključno dvokomponentna lepila, ki so edina ustrezna za polaganje parketa na nevpojne podlage. Vinilna lepila namreč vsebujejo od 35 do 40 odstotkov vode, pri polaganju na vpojne podlage pa ni pomembna visoka vsebnost vode, ker jo vpijeta podlaga in parket. Pri nevpojnih podlagah, kot sta keramika in kamen, bo vodo iz lepila vpil zgolj parket, kar bo zagotovo povzročilo nabrekanje. Ustrezna izbira je torej dvokomponentno lepilo, ki ne vsebuje vode in hitro kristalizira.
Viri:
Revija Professional Parquet, januar/februar 2000, str. 52-60
Tehnični listi različnih proizvajalcev
Mnenja domačih in tujih strokovnjakov
