Estrih je eden najpomembnejših in najstarejših gradbenih elementov. Vgradimo ga na nosilno podlago in služi neposredno za hojo ali kot podlaga za vgradnjo keramike, parketa ali drugih oblog. Osnovna naloga estriha je zmanjšanje udarnega zvoka in izboljšanje toplotne izolacije. Zaradi njegove konstrukcijske pomembnosti so zahteve zelo visoke. Kakovost in lastnosti estrihov predpisuje standard EN 13813.
Cementni estrih vgradimo kot zemeljsko vlažno mešanico, ki jo ročno razporedimo po površini v želeni debelini, jo zgostimo in površinsko zgladimo. Cement se med procesom sušenja in strjevanja krči, zato je treba med vgradnjo izvesti robne, dilatacijske in delovne fuge. Prednost cementnega estriha je predvsem v njegovi nizki vodovpojnosti, odpornosti na visoke obremenitve in vsestranski uporabnosti. Konstrukcijsko ločimo več vrst estrihov, za stanovanjske površine pa so najprimernejši plavajoči estrihi (estrihi na izolaciji), ker nudijo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Estrih se ne dotika nosilne konstrukcije, s plastjo izolacije pa je ločen tudi od sten. To preprečuje prenos zvoka skozi posamezne etaže in tudi v sosednje prostore. Plavajoči estrihi so sestavljeni iz vsaj 10 mm debelega izolacijskega materiala, pokritega s folijo, in vsaj 50 mm debelega sloja armiranega betona. V beton vložimo varjene mreže iz gradbenega železa brez nosilne funkcije ali pa mu dodamo mikroarmaturo. Lahko uporabimo jeklena, umetna, steklena ali naravna vlakna. S tem betonu izboljšamo deformabilnost in duktilnost, dodatek polipropilenskih vlaken pa izboljša odpornost proti ognju in lastnosti zgodnjega krčenja betona. Sušenje estriha je odvisno od oblog, ki jih bomo vgradili nanj. V primeru keramičnih oblog, je čas sušenja 30 dni, pri laminatu ali parketu pa 45–60 dni. Ena od izvedb plavajočega estriha je izvedba s sistemom toplovodnega ogrevanja.
Sisteme toplovodnega ogrevanja v večini primerov sestavljajo posebno oblikovane plošče, največkrat iz ekspandiranega polistirena, ki so na zgornji strani oblikovane v vpenjalne čepe. Ti služijo za vgradnjo oz. pritrditev grelnih cevi, folija na površini plošče, ki je običajno polietilenska, pa zagotavlja zaščito plošč pred vlago iz estriha in mehanskimi poškodbami. Na plošče z vpetimi grelnimi cevmi se nato vgradi cementni estrih.
Osnovno pravilo pri polaganju vseh vrst oblog na cementne estrihe je, da v estrihu ni več kot 2 % preostale vlage. Merjenje vlage je mogoče dokaj enostavno izvesti, v primeru estrihov s talnim gretjem pa ne, ker se lahko pri tem poškoduje vgrajena inštalacija. Za takšne primere obstajajo tehnološke smernice, po katerih mora izvajalec inštalacijskih del opraviti preizkusni zagon talnega ogrevanja:
.jpg)
CINKARNA CELJE, d. d.
Cementni estrih vgradimo kot zemeljsko vlažno mešanico, ki jo ročno razporedimo po površini v želeni debelini, jo zgostimo in površinsko zgladimo. Cement se med procesom sušenja in strjevanja krči, zato je treba med vgradnjo izvesti robne, dilatacijske in delovne fuge. Prednost cementnega estriha je predvsem v njegovi nizki vodovpojnosti, odpornosti na visoke obremenitve in vsestranski uporabnosti. Konstrukcijsko ločimo več vrst estrihov, za stanovanjske površine pa so najprimernejši plavajoči estrihi (estrihi na izolaciji), ker nudijo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Estrih se ne dotika nosilne konstrukcije, s plastjo izolacije pa je ločen tudi od sten. To preprečuje prenos zvoka skozi posamezne etaže in tudi v sosednje prostore. Plavajoči estrihi so sestavljeni iz vsaj 10 mm debelega izolacijskega materiala, pokritega s folijo, in vsaj 50 mm debelega sloja armiranega betona. V beton vložimo varjene mreže iz gradbenega železa brez nosilne funkcije ali pa mu dodamo mikroarmaturo. Lahko uporabimo jeklena, umetna, steklena ali naravna vlakna. S tem betonu izboljšamo deformabilnost in duktilnost, dodatek polipropilenskih vlaken pa izboljša odpornost proti ognju in lastnosti zgodnjega krčenja betona. Sušenje estriha je odvisno od oblog, ki jih bomo vgradili nanj. V primeru keramičnih oblog, je čas sušenja 30 dni, pri laminatu ali parketu pa 45–60 dni. Ena od izvedb plavajočega estriha je izvedba s sistemom toplovodnega ogrevanja.
Sisteme toplovodnega ogrevanja v večini primerov sestavljajo posebno oblikovane plošče, največkrat iz ekspandiranega polistirena, ki so na zgornji strani oblikovane v vpenjalne čepe. Ti služijo za vgradnjo oz. pritrditev grelnih cevi, folija na površini plošče, ki je običajno polietilenska, pa zagotavlja zaščito plošč pred vlago iz estriha in mehanskimi poškodbami. Na plošče z vpetimi grelnimi cevmi se nato vgradi cementni estrih.
Osnovno pravilo pri polaganju vseh vrst oblog na cementne estrihe je, da v estrihu ni več kot 2 % preostale vlage. Merjenje vlage je mogoče dokaj enostavno izvesti, v primeru estrihov s talnim gretjem pa ne, ker se lahko pri tem poškoduje vgrajena inštalacija. Za takšne primere obstajajo tehnološke smernice, po katerih mora izvajalec inštalacijskih del opraviti preizkusni zagon talnega ogrevanja:
- estrih mora biti star vsaj 21 dni, preden se začne s preizkusnim zagonom;
- pred zagonom je treba določiti izhodiščno temperaturo estriha, ki se nato dnevno povišuje za 5 °C do maksimalne temperature talnega ogrevanja, predvidene pri kasnejši uporabi;
- talno ogrevanje mora nato na maksimalni predvideni temperaturi neprekinjeno delovati najmanj en dan za vsak centimeter debeline estriha ob stalnem zračenju prostorov brez prepiha;
- po delovanju na maksimalni temperaturi se začne s postopnim dnevnim ohlajanjem za 5 do največ 10 °C, dokler ni površinska temperatura estriha 15–18 °C.
CINKARNA CELJE, d. d.
