IZHODIŠČE

Hrastov mozaični parket je bil trikrat lakiran z dvokomponentnim poliuretanskim lakom. Klimatske razmere v prostoru so bile normalne, to pomeni +20 stopinj Celzija in 55-odstotna relativna zračna vlažnost. Vsaka vmesna plast laka se je brusila z večploščnim rotacijskim brusilnim strojem. Po nekajtedenski uporabi tal se je pokazal pomanjkljiv oprijem med posameznimi sloji laka oziroma zašite.

REŠITVE

Navadno lahko izhajamo iz trditve, da se oprijem posameznih plasti laka pri vmesnem brušenju izboljša, vendar zrnatost brusnega papirja ne bi smela biti finejša od 120. Če se vmesno brusi s hitrohodnim brusilnim strojem z več brusnimi ploščami oziroma z brusilnim strojem z visokimi vrtljaji, se lahko oprijem vmesnih plasti poslabša.

Vmesno brušenje naj ne bi bilo sinonim za »poliranje«. To se lahko zgodi, če se pri brušenju uporabljata premalo grob brusni papir in prevelika hitrost vrtljajev brusilnega stroja. Tako ustvarimo polirni učinek, kar zmanjša oprijem posameznih slojev.

Pri brusilnih strojih z visokimi vrtljaji naj bi se uporabljal bolj grob brusni papir kot pri običajnih, počasnejših brusilnih strojih z brusnimi ploščami. Grobost oziroma zrnatost se določa glede na trdoto uporabljenega laka. Lak se mora po vmesnem brušenju mokasto in po sesanju matirano oziroma mlečno zbrusiti.

Parket v omenjenem primeru je možno sanirati zgolj tako, da se naneseni lak povsem obrusi in začne vnovično lakiranje.

POVZETEK

Nujno je treba paziti, da se pri vmesnem brušenju laka z večploščnim rotacijskim brusilnim strojem uporablja ustrezna zrnatost brusnega papirja, ki ne sme biti prefina.

Vir: Boden Wand Decke, B1826 49, 5. letnik, maj 2003