Pravo, zlasti Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov, pozna dve glavni vrsti garancije za kakovostno opravljeno delo ali brezhibno delovanje izročenega izdelka. Najprej je tu obvezna zakonska garancija (denimo pri gradbeni pogodbi ali dobavi tehničnih izdelkov), kjer odgovornost dobavitelja ali izvajalca vzpostavlja neposredno zakon, ki določa tudi pravila in pogoje grajanja napak (reklamiranja), roke za uveljavljanje garancije in morebitne tožbe, dolžnosti izdajatelja garancijskega lista ter možnosti kupca oziroma stranke ob uveljavljanju garancije. Druga vrsta je prostovoljna garancija, pri kateri dolžnosti garantiranja ne določa zakon, dobavitelj izdelka ali izvajalec storitve pa se prostovoljno odloči, da bo stranki izročil garancijski list in s tem jamčil za brezhibno delovanje dobavljene stvari ali opravljene storitve. Glavna razlika med opisanima garancijama je, da zakonska garancija nastane neposredno na podlagi zakona (in s tem neodvisno od izročitve garancijskega lista), prostovoljna garancija pa se vzpostavi z izročitvijo garancijskega lista ali drugim dejanjem, katerega namen je priznati garancijo. Skupno obema je, da tudi pri prostovoljni garanciji veljajo tako rekoč enaka pravila uveljavljanja kot pri obvezni (roki, pogoji, postopki, pravice), s tem da garant lahko prosto oblikuje garancijske roke.
Garancija za kakovostno vgradnjo talne obloge bi sodila med prostovoljne garancije, seveda če bi bila po naravi primera možna. Po mojem mnenju to ni mogoče, saj storitev – vgradnja talne obloge – ni izdelek, ki bi kakorkoli deloval, zato se tudi ne more pokvariti. Še najbliže opisanemu primeru bi bila garancija za kakovost vgrajene talne obloge, torej za to, da ima obloga določene zatrjevane lastnosti (odpornost proti obrabi, vlagi …). Pri kakovosti vgradnje talne obloge kot storitve pa lahko govorimo le o stvarnih napakah storitve ter posledično o odgovornosti izvajalca za očitne in skrite napake vgradnje. Obligacijski zakonik natančno določa dolžnost pregleda stvari ali storitve ob prevzemu, postopek in roke reklamiranja napak ter tudi pravice stranke ob nastanku napake. Treba je poudariti, da ima stranka ob garantiranju poleg pravic iz slednjega tudi vse zakonske pravice iz naslova odgovornosti izvajalca ali dobavitelja za stvarne napake ter dodatne pravice iz odgovornosti izvajalca ali dobavitelja za škodo, nastalo zaradi neustreznega izdelka ali storitve.
***
Silvester Polanc, odvetnik
Garancija za kakovostno vgradnjo talne obloge bi sodila med prostovoljne garancije, seveda če bi bila po naravi primera možna. Po mojem mnenju to ni mogoče, saj storitev – vgradnja talne obloge – ni izdelek, ki bi kakorkoli deloval, zato se tudi ne more pokvariti. Še najbliže opisanemu primeru bi bila garancija za kakovost vgrajene talne obloge, torej za to, da ima obloga določene zatrjevane lastnosti (odpornost proti obrabi, vlagi …). Pri kakovosti vgradnje talne obloge kot storitve pa lahko govorimo le o stvarnih napakah storitve ter posledično o odgovornosti izvajalca za očitne in skrite napake vgradnje. Obligacijski zakonik natančno določa dolžnost pregleda stvari ali storitve ob prevzemu, postopek in roke reklamiranja napak ter tudi pravice stranke ob nastanku napake. Treba je poudariti, da ima stranka ob garantiranju poleg pravic iz slednjega tudi vse zakonske pravice iz naslova odgovornosti izvajalca ali dobavitelja za stvarne napake ter dodatne pravice iz odgovornosti izvajalca ali dobavitelja za škodo, nastalo zaradi neustreznega izdelka ali storitve.
***
Silvester Polanc, odvetnik
