Trnovski pristan je med najbolj privlačnimi in obiskanimi sprehajališči v Ljubljani ter pomemben del Plečnikove Ljubljane. Javna površina nabrežja s svojo rekreativno, sprehajalno in družabno vlogo spada v širši del mestnega središča in nosi vlogo pomembne javne površine in prostora skupne uporabe in zavedanja. Vsem je ostala v spominu poletna knjižnica, ki je delovala na Plečnikovih stopnicah in omogočala sproščeno branje v družbi Ljubljanice, vrb in kulturne dediščine.





Javne površine (odprte, zunanje)
Javne površine so tista območja, ki so dostopna vsem pod enakimi pogoji, ne glede na namen, velikost ali program. Javne površine mesta pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju mesta, saj so razvojne aktivnosti trajnostne, če ohranjamo ali izboljšujemo kakovost življenja in naravnega okolja hkrati. Javne površine mesta predstavljajo pomemben del mestnega tkiva in nosijo vezno funkcijo. So del našega grajenega bivalnega okolja in so najbolj demokratičen, najvidnejši, predvsem pa skupni prostor vseh prebivalcev in obiskovalcev. So prostor v naseljih in mestih, kjer poteka medsebojno vplivanje med posamezniki ali skupinami na »nevtralnem ozemlju«. V mestih gradijo skupno identiteto in čustveno karto. Naša čustvena karta ali podoba v naših glavah je sestavljena iz prevladujočih stavb (dominant) in odprtih javnih površin, kot so ulice, trgi in parki, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Če pogledamo mesto New York, lahko ugotovimo, da je njihov centralni park zaščitna znamka mesta, ki prekaša marsikatero kakovostno arhitekturo in nosi orientacijsko funkcijo. Tudi v Londonu se odprte javne površine enakovredno kosajo z drugimi arhitekturnimi poudarki v prepoznavnosti (Land Marks). V Londonu imamo lep primer, kako ni prepoznavna samo javna površina mesta, npr. trg ali park, temveč ima enako pomembno vlogo tudi ulična oprema, poosebljena v telefonski govorilnici.

Ulična oziroma urbana oprema
Na javnih površinah je vedno več elementov urbane opreme (uličnega pohištva in neprometne signalizacije). Taka oprema lahko prispeva k prenapolnjenosti javnega prostora in k vizualni nasičenosti prostora. Osnovno izhodišče upravičenosti postavitve je v njeni funkciji in prispevku k udobju uporabnikov. Vizualno izhodišče načrtovanja mora biti diskretnost. Ta oprema mora biti opažena in vidna le takrat, ko jo potrebujemo, sicer naj bo prikrita in podrejena osnovni formi javne površine oziroma prevladujočega motiva. Pomembni so tudi začasni elementi ob dogodkih, ki morajo biti del začasne urbane opreme javnih površin oziroma uličnega pohištva in se morajo popolnoma podrejati principu t.i. vzpostavitve prvotnega stanja pred posegom.

Javne površine Ljubljane
Zunanji videz Ljubljane odraža njen značilen srednjeevropski celinski značaj mesta s prepoznavno noto mediteranske sproščenosti. V poletnem času so javne površine urejene z mediteranskim pridihom, jeseni pa so podvržene »katarzičnemu« čiščenju in preobrazbi v celinsko prestolnico. Ta pestrost in večznačajnost Ljubljano razlikuje in ji daje prednost pred drugimi evropskimi mesti. Videz odprtih javnih površin in oblikovanje urbane opreme oziroma uličnega pohištva mora biti usklajeno in slediti temu značaju. Javne površine Ljubljane, predvsem njenega ožjega mestnega središča, predstavljajo kakovosten prostor skupnega bivanja, druženja in zavedanja in so nekakšna dnevna soba mesta. Prenova in gradnja takih površin je vitalnega pomena in zahteva vso našo pozornost. Če je vmes še kulturna dediščina, je materija še bolj zanimiva in zahteva še več znanja in talenta.

Trnovski pristan je del Plečnikove Ljubljane
Ureditev tega dela Ljubljanice je vezana na takratno regulacijo reke. Nabrežje Trnovski pristan spada v sklop ureditve zgornjega toka reke od Gruberjevega kanala do Gradaščice. Plečnik je uredil najbolj znani predel nabrežja v strogem mestnem središču in postavil zapornico ob Ambroževem trgu. V strogem mestnem središču je imel Plečnik zahtevno nalogo, saj je popravil, kar je podedoval od Kellerja. Trnovski pristan je pomemben sklop javnih površin, ki tvorijo eleganten funkcionalni obrečni park. Na srečo imamo dovolj strokovno ustrezne in analitično kakovostne literature – posamezni avtorji, kot so dr. Damjan Prelovšek, in avtorji, ki delujejo pod okriljem Fakultete za arhitekturo in Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Okvirji in vrednotenje dediščine, ki jo imamo, zagotavljajo izhodišče, da se lahko snujejo korektne prenove, celo z dodajanjem novih lastnosti in odlik.



Postopek prenove originalnega kamnitega tlaka na stopnicah Trnovskega pristana     
Območje prenove je omejeno na Trnovski pristan od izliva Gradaščice do Prulskega mostu. V prečni smeri gre za območje od rečnega korita do žive meje ob vozišču. Največji pečat ureditvi dajejo predvsem Plečnikove stopnice, ki z vzdolžno linijo dostopajo k reki in v elegantnem loku zavijejo proti Gradaščici. Stopnice, ki v terasah dostopajo do reke, so bile zaradi poškodb podvržene prenovi. Prenova je potekala v dveh delih. Zamenjati je bilo treba večje število poškodovanih masivnih tlakovcev iz naravnega kamna in robnih klad, ki zaključujejo posamezno stopnico, drugi del pa je bil obnova uničenega dela nabrežja, kjer je manjkala cela rama na nekaj metrih in je bila nadomeščena z betonom, nastala pa je verjetno kot posledica nekorektnega komunalnega posega že kar nekaj časa nazaj. Na tem mestu je bilo treba nadomestiti masivne kamnite tlakovce in masivne klade iz naravnega kamna. V originalu so bile kamnite terasaste stopnice domnevno izvedene iz naravnega kamna podpečana, ki se je lomil na obrobju Ljubljane. Ta kamnolom je zaščiten in izkoriščanje ni več dovoljeno. Iskalo se je rešitev, ki bi omogočila uporabo avtohtonega materiala in bi bila v tonu materiala skladna. Rešitev se je pokazala v kamnolomu Lesno Brdo, iz katerega je bil med drugim vzet tudi kamen za izdelavo Robbovega vodnjaka pred magistratom v Ljubljani (obelisk). S pomočjo mojstra kamnoseka v kamnolomu se je poiskal tak odtenek, ki ga je na vzorcu lahko potrdil Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana. Po tej fazi je kamnosek–restavratorski pomočnik, ki je vodil izvedbena dela na lokaciji, vzel originalen masivni tlakovec za vzorec, po katerem so kamnoseki v kamnolomu pripravili kopijo. Kopijo je po predhodni presoji potrdil tudi ZVKDS. Po tej fazi so se izdelali vsi manjkajoči in uničeni kamniti kosi tlaka. Površinska obdelava je sledila izdelavi naravnega loma in grobega »špičenja«. Zanimivo je, da se je v sledenju originalnega vzorčnega kosa za izdelavo manjkajočih, največ napora vložilo v izvedbo »špičenja« pod naključnimi koti, kot je to v originalu. Pri vgradnji se je sledilo ritmu izvirne postavitve in načinu zapolnitve reg med posameznimi kosi. Kamniti del nabrežja je sedaj spet cel in brez manjkajočih delov. Nabrežje je imelo sprehajalce in obiskovalce tudi med samo prenovo, kar kaže na veliko priljubljenost in privlačnost lokacije.





Dodatne umestitve v Plečnikovo ureditev
Projekt prenove nabrežja je pripravil arhitekturni biro Trije arhitekti. Postavljeni so bili pred zahtevno nalogo, saj je obstajala želja, da se doda v prenovo tudi urbano opremo. V izhodiščih so zagovarjali, da je stanje neurejeno do te mere, da v določenih segmentih v veliki meri izkrivlja podobo vrhunskih posegov v nabrežje. Želja arhitektov je bila, da se Plečnikovo ureditev izčisti in jasno prezentira v prostoru, istočasno pa tudi nadgradi s tistim programom, ki je danes neobhoden za funkcioniranje prvovrstne parkovne ureditve mesta. Oblikovanje dodanih elementov – klopi, diskretne osvetlitve, stebričkov ter leseno-travnatega tlaka – izhaja iz razumevanja in spoštovanja zasnove in odnosa do reke. Klopi pravzaprav niso klopi, temveč leseni podiji, položeni na kamnite klade, in so namenjeni posedanju, poležavanju, … Čeprav gre za precej neformalen element, je jasna usmeritev pozornosti obiskovalca k Ljubljanici. Luči so umeščene na krajne robove lesenih letev in poudarjajo izrazito vzdolžen karakter prostora. Leseni čoki, pogreznjeni v travno površino v vzdolžni veduti niso opazni. Vidni so le iz bližnjega pogleda in omogočajo hojo po travi tudi v tovrstni uporabi oz. podnebju, ki travnati podlagi ni najbolj naklonjeno. Programsko je tovrstna ureditev hrbtenica nadaljnjega razvoja dogajanja na javnem prostoru v smeri iz Stare Ljubljane navzgor proti Špici.



Korito in stopnice
Betonsko korito ostaja nedotaknjeno. Stopnice iz kamnitih klad med koritom in drevoredom so bile podvržene zgolj lokalnim sanacijam, in sicer zapolnjevanju fug med kladami in zamenjavi posameznih uničenih kosov. Izjema je že omenjeno manjše območje, kjer se je vzpostavilo prvotno stanje.

Drevored
Drevored vrb je podvržen prenovi v obsegu, ki je dogovorjen med pristojnimi službami in izhaja iz strokovnih mnenj. Nova istovrstna drevesa so zasajena na mesta obstoječih dreves. Ta poseg ne posega v stopnice iz kamnitih klad. Na mejo med stopnicami in drevjem je vnesena folija, ki bo preprečevala vdor korenin pod kamnite klade. Med drevesi se bodo v vsakem drugem polju nahajale klopi. Po mnenju arhitekta Andreja Mercine obstoječe klopi niso bile del Plečnikove ureditve. Oblikovanje novih klopi izhaja iz želje po poenotenem videzu urbanega pohištva. Avtorji razlagajo, da bo leseni del Plečnikove klopi diskretno položen na kamnite stopnice, s čimer bo doživetje rečnega brega intenzivirano, same stopnice pa primerno izrabljene. Nasproti stopnic, ki vodijo na peščeno pot s ceste, pa se bo umestilo identično leseno sedalno površino v prečni smeri in na klasično višino. Dostopne stopnice se tako odpirajo na reko. Zatravljene površine med drevesi bodo v območju, ki pripada klopi in so utrjene z razmaknjenimi granitnimi kockami.

Osvetlitev
V vogal te deloma tlakovane površine ob peščeni poti je umeščena talna svetilka. Ta izhaja iz jeklenega lističa, ki deli peščeno površino od zatravljene. V prostor je umeščena kot talni element, ki se s svojo teksturo navezuje na zemljo. Osvetljuje zgolj talno površino, na način, ki ustreza najnovejšim standardom v zvezi s preprečevanjem svetlobnega onesnaževanja okolja. S parkovno ambientalno osvetlitvijo želijo območje povzdigniti na višji nivo tudi v večernih urah, istočasno pa zmanjšati možnosti vandalizma.

Peščena pot in brežina
Pot bo podvržena preplastitvi in jasni zamejitvi njenih robov z jeklenim lističem. Klančini na koncih bosta povsem ravnih linij. Zatravljena brežina proti cesti bo prav tako obnovljena in močno utrjena, s čimer bo vzpostavljeno prvotno stanje naklona, ki sledi jasni liniji stopnišč.
Po načrtu arhitektov je predvideno tudi novo, četrto stopnišče na mestu, ki vzpostavlja enak ritem z obstoječimi. Potreba po slednjem se je po njihovi razlagi izkazala zaradi stanovanjskega naselja v zaledju, na kar kažejo tudi divje poti skozi živo mejo preko brežine. Stopnišče bo enakega videza kot obstoječa.
V brežino so umeščeni tudi novi koši za smeti. Ti se pojavljajo na vseh vstopnih točkah, torej ob vseh stopniščih in obeh klančinah. Njihova prisotnost tik ob poteh je jasno opazna, istočasno pa je po besedah arhitektov z oblikovanjem minimizirana vizualna obremenitev ambienta.

Prenova Trnovskega pristana gre h koncu in Ljubljana je v pričakovanju še ene osvežene javne površine.
 
mag. Igor Cotič, univ. dipl. inž. arh.

Fotografije: arhiv avtorja,
                     arhiv IMC d. o. o.,
                     arhiv Codeep (Knjižnica pod krošnjami – v okviru Festivala pomladi 2006).