TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA
Temeljno globinsko čiščenje
Kljub sesanju ostaja do 75 odstotkov umazanije v globini talne obloge. V primernem asu (ne predolgem) se opravi globinsko čišenje. Znani sta dve metodi, in sicer mokro šamponiranje oziroma globinsko čiščenje s peno in ekstrakcijsko z brizganjem vroče vode oziroma globinsko pranje.
1. Temeljno globinsko čiščenje s peno
To najstarejšo metodo spremljajo nekatere težave:
• krčenje oblog;
• razbarvanje, krvavenje barv, spremembe barvnih tonov;
• rezultati čiščenja so pod pričakovanji, po čiščenju se talne obloge spet hitro umažejo;
• predolgo sušenje, pogoste poškodbe hodne površine — las zaradi močnega mehanskega delovanja stroja;
• težavno ravnanje s stroji, konstrukcije opreme niso preproste, visoka cena strojev.
Bistvenega pomena je sestava čistilne raztopine — koncentrata. Kakovosten koncentrat mora imeti naslednje lastnosti:
• dobro čistilno moč ob nevtralnem pH;
• ne sme biti strupen in vnetljiv;
• suhi ostanek mora biti kristaliničen in prozoren, teko ali voskast, in ne mazav; koncentrat mora ustrezati vsem sodobnim ugotovitvam strojnega čiščenja;
• pena je sestavljena iz mehurčkov, da laže prodre v notranjost talne obloge;
• ustrezna obstojnost pene: velika obstojnost zmanjšuje čistilno delovanje, premajhna pa povzroča večjo vlažnost oblog;
• trda voda ne sme negativno vplivati na koncentrat, ob tem da mora biti njegova poraba majhna;
• ne sme vsebovati optičnih belilnih sredstev;
• vsebovati mora sestavino (antisoiling), ki preprečuje sprijemljivost umazanije do površine vlaken;
• pena koncentrata mora biti dober nosilec umazanije.
Postopek globinskega čiščenja s peno poteka tako:
• talno oblogo je treba dobro posesati, najbolje s sesalnikom z električno sesalno krtačo;
• pregledati je treba strukturo, surovinski sestav in barvo;
• razredčiti je treba čistilni koncentrat in napolniti rezervoar;
• pripraviti je treba stroj za čiščenje na posebni plošči, mehansko krtačo pa prepojiti s peno;
• vedno je treba čistiti proti izhodu iz prostora;
• takoj po mehaničnem čiščenju je treba s sesalcem za vodo odstraniti odvečno peno in vlago (sočasno čiščenje in odsesavanje), pri delu sta potrebni dve osebi;
• talno oblogo je treba posušiti in potem znova posesati s sesalnikom, ki ima električno sesalno krtačo;
• madeže, ki so ostali po čiščenju, je treba odstraniti s čistilnimi sredstvi;
• talno oblogo je treba zrahljati.
Za pravilno globinsko čiščenje s peno je potrebna naslednja oprema:
• sesalnik za prah z električnimi sesalnimi krtačami;
• sesalnik za vodo (sesanje umazane pene in odvečne vlage, preden prodre v globinske pasti);
• istilni stroji ali aparati (eno- in večploščne vrteče krtače, valjčni krtačni stroji za globinsko čiščenje).
2. Razpršilno-ekstrakcijska metoda
S to najsodobnejšo in najboljšo metodo je mogoče doseči visoke čistilne rezultate. Zaradi zapletene tehnike čiščenja, velikosti strojev, cene in transporta se v splošnem še ne uporablja. Prednosti tovrstnega čiščenja so predvsem:
• visoki čistilni rezultati,
• vsi ostanki koncentrata in umazanije se izperejo in posesajo,
• uporabno pri višjih temperaturah.
Pomanjkljivosti te metode pa so:
• velika možnost razbarvanja,
• težaven transport,
• visoke cene strojev za čiščenje.
Koncentrati, ki se uporabljajo pri razpršilno-ekstrakcijski metodi, morajo imeti enake lastnosti kot tisti za temeljno globinsko čiščenje. Ne smejo se peniti (uporaba antipenilcev), pena pa naj bo nizka in neobstojna.
Postopek čiščenja obsega:
• odpraševanje,
• pripravo čistilne kopeli,
• vbrizgavanje z majhnimi šobami pod pritiskom,
• mehansko krtačenje,
• sesanje vode, pene in umazanije,
• izpiranje,
• odstranjevanje madežev,
• sušenje,
• sesanje — krtačenje.
Pripraviti je treba toliko delovne raztopine, kolikor je zahteva velikost obloge. Temperatura kopeli mora ustrezati vrsti in sestavi flora. Pri vbrizgavanju je treba paziti, da šobe niso zamašene in je pritisk dovolj močan. Pri sesanju naj ne ostane v oblogah ve kot 10 odstotkov vlage. Stroji imajo posebne izpiralne rezervoarje, ki sprejmejo navadno do 60 litrov vode, pri novejših je možna napeljava vode neposredno iz pipe do razpršilnih šob. Takšne izvedbe imajo zato veje rezervoarje za sesanje umazane raztopine.
3. Poobdelava tekstilnih talnih oblog
Čistilec lahko zaradi veje higiene z dodatno opremo ali ročno poskrbi za zaščito talnih oblog proti mikrobom in žuželkam.
Z odstranitvijo apreture obloge bolj drsijo. Z apretiranjem in nanosi na hrbtni strani (protidrsni namazi) se je temu mogoče izogniti.
• Dezinfekcija. Mikroorganizme je mogoče uničiti s temperaturo, sevanjem ali uporabo razkužila. čistilci najpogosteje uporabljajo zadnjo metodo.— ekstrakcijo z brizganjem (v raztopino za ekstrakcijo se doda razkužilo, v tem primeru se izpiranje opusti).
• Elektrostatičnost. Možna je obdelava z antistatičnimi sredstvi.
• Beljenje zaključnih res (denimo pri preprogah). Z oksidanti je možno umazane "obarvane" rese tudi (ročno) obeliti.
• Drugi postopki. Glede na vrsto barvanja je možno poživiti barve in opraviti nekatere druge vrste apretiranja (negorljiva apretura, obdelava proti moljem ...). Gre za posebne metode in sredstva, ki zahtevajo ustrezno izkušenost izvajalcev čiščenja in znanja iz obdelave talnih oblog.
K poobdelavi sodijo popravila poškodb, ki so nastale med nego: obzankanje, popravilo res in hodne površine (zaprtih, odprtih zank), šivanje raztrganin ... Sestavni del poobdelave so tudi sesanje, krtačenje, česanje in drugi mehanski postopki za izboljšanje videza površin.
Jože Zupan,
Labod, čistilnica in pralnica
