Enako kot za druge tekstilne izdelke tudi za tekstilne talne obloge velja, da morajo biti njih obarvanja odporna proti drgnjenju, svetlobi, topilom ali vodi. Med dejavniki, ki vplivajo na poslabšanje obarvanja talnih oblog, ne smemo pozabiti odpornosti proti čiščenju in soli. Prvo se nam zdi samo po sebi umevno, premalokrat pa pomislimo na vpliv soli, ki povzroča nevšečnosti predvsem v zimskih dneh, ko jo od zunaj z obutvijo prenašamo na talno oblogo.
Metode, ki jih uporabljamo pri določanju barvne obstojnosti tekstilnih talnih oblog, so navedene v standardih (vsi omenjeni standardi so razvrščeni med tekstilne standarde) in bodo opisane v prihodnjih številkah. Tokrat se bomo seznanili z definicijo barvne obstojnosti in glavnimi pripomočki, ki jih uporabljamo pri njenem ocenjevanju.
DEFINICIJA BARVNE OBSTOJNOSTI
(po SIST EN ISO 105-A01 Splošna načela preskušanja)
Barvna obstojnost pomeni obstojnost obarvanja tekstilije proti različnim vplivom, ki jim je tekstilija izpostavljena med izdelavo in nadaljnjo uporabo.
OCENJEVANJE BARVNE OBSTOJNOSTI
Pri barvni obstojnosti gre za ocenjevanje:
barvne spremembe (barva tekstilije je po uporabi različna od prvotne; na primer po čiščenju ugotovimo, da talna obloga ni več takšne barve kot pred njim, del talne obloge, ki je vsak dan izpostavljen soncu, spremeni barvo …)
ali
prehoda obarvanja spremljajočih tkanin (pri uporabi se barva s prvotne tekstilije prenaša na sosednje; na primer bele bombažne nogavice se obarvajo, če hodimo po talni oblogi, ki nima ustrezne barvne obstojnosti).
Ocenjevanje v obeh primerih lahko poteka:
vizualno z uporabo sivih skal
ali
instrumentalno s spektrofotometrom.
Vizualno ocenjevanje barvne obstojnosti
(po SIST EN 20105-A02 Siva skala za ocenjevanje barvnih sprememb in SIST EN 20105-A03 Siva skala za ocenjevanje prehoda obarvanja spremljajočih tkanin)
Za vizualno ocenjevanje barvne obstojnosti tekstilij uporabljamo sivo skalo.
Siva skala za ocenjevanje barvnih sprememb je petstopenjska, sestavljena iz petih parov nesijočih sivih lističev ali tkanin (slika 1).
Siva skala za ocenjevanje barvnih sprememb
Barvni pari predstavljajo barvne razlike, ki ustrezajo ocenam od 1 do 5. Kadar skala vsebuje še vmesne pare in s tem ocene od 1 do 2, od 2 do 3, od 3 do 4 in od 4 do 5, jo označujemo kot devetstopenjsko. Vsak par je sestavljen iz dveh barvnih delov. Prvi del je nevtralen (temno siv), drugi pa se spreminja, to je postopoma svetli. Pari tako predstavljajo naraščajoče kontraste ali barvne spremembe, določene kolorimetrično. Prvi par, ki predstavlja oceno 5, to je odlična barvna obstojnost, ima prvi del enak drugemu (nevtralna, temno siva barva) in pomeni nespremenjeno obarvanje, medtem ko ocena 1, to je zelo slaba barvna obstojnost, pomeni največji kontrast med obema deloma in tako tudi največjo barvno razliko.
Siva skala za ocenjevanje prehoda obarvanja spremljajočih tkanin je prav tako petstopenjska, sestavljena iz petih parov nesijočih sivih ali belih lističev ali tkanin. Barvni pari predstavljajo barvne razlike, ki ustrezajo ocenam od 1 do 5. Kadar skala vsebuje še vmesne pare in s tem ocene od 1 do 2, od 2 do 3, od 3 do 4 in od 4 do 5, jo označujemo kot devetstopenjsko (slika 2).
Siva skala za ocenjevanje prehoda obarvanja spremljajočih tkanin
Uporaba sive skale
Pri vizualnem ocenjevanju barvne obstojnosti tekstilije je pomembno, da so pogoji ocenjevanja vedno enaki:
vrsta svetlobe: svetilnost večja ali enaka 600 luksom,
kot osvetlitve: približno 45 stopinj,
kot pogleda ocenjevalca: pravokotno na vzorec.
Pred ocenjevanjem originalni in preskusni vzorec položimo skupaj z robovoma, pri čemer moramo paziti, da sta oba vzorca enako usmerjena. Na isto ravnino položimo sivo skalo. Ko so zagotovljeni vsi pogoji, začnemo ocenjevati tako, da sivo skalo primerjamo z opazovanima vzorcema. Ko ugotovimo, da kontrast med originalnim in preskusnim vzorcem ustreza določenemu paru sive skale, odčitamo oceno (slika 3). Kadar se kontrast med originalnim in preskusnim vzorcem pomembneje ne spremeni, opazimo pa spremembo v barvi, lahko to dopišemo k oceni kot barva je bolj rdečkasta, rumenkasta, zelenkasta …
Uporaba sive skale na tekstilni talni oblogi (levo – original, desno – talna obloga po uporabi). Ocena barvne obstojnosti preskušane talne obloge je 3.
Instrumentalno ocenjevanje barvne obstojnosti
(po SIST EN ISO 105-A05 Instrumentalno ocenjevanje barvnih sprememb vzorca za ugotavljanje njihove vrednosti po sivi skali)
Instrumentalno ocenjevanje barvne obstojnosti poteka z aparatom, imenovanim spektrofotometer (slika 4). Vzorec, katerega barvno razliko z originalnim vzorcem bi želeli izmeriti, vložimo v nosilec aparata in izmerimo barvne vrednosti L* (svetlost barve), C*ab (nasičenost) in hab (barvni ton) (koordinate SIELAB).
Spektrofotometer Datacolor DF 110
Pri instrumentalnem določanju barvne obstojnosti vzorcev se določajo barvne vrednosti za originalni in preskusni vzorec, nakar se izračunajo razlike DL*, DC*ab in Dhab. Iz tega se izračuna še barvna razlika DEF med originalnim in preskusnim vzorcem. Ker med DEF in ocenami sive skale obstajajo korelacije, lahko vsaki vrednosti DEF dodelimo oceno po sivi skali (preglednica 1).
Preglednica 1: Razmerje med barvno razliko DEF in oceno sive skale
|
Barvna razlika – DEF |
Ocena po sivi skali |
|
< 0,40 |
5 |
|
0,40 £ DEF <1,25 |
4–5 |
|
1,25 £ DEF < 2,10 |
4 |
|
2,10 £ DEF < 2,95 |
3–4 |
|
2,95 £ DEF < 4,10 |
3 |
|
4,10 £ DEF < 5,80 |
2–3 |
|
5,80 £ DEF < 8,20 |
2 |
|
8,20 £ DEF < 11,60 |
1–2 |
|
³ 11,60 |
1 |
Metoda instrumentalnega merjenja barvnih razlik je zelo preprosta. Rezultati so bolj zanesljivi kot pri ocenjevanju s sivo skalo, kjer je ocena navadno zelo subjektivna.
doc. dr. Urška Stankovič Elesini
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo
