Gradnja vrstnih hiš je prostorsko zelo ekonomična. Po dve stranici hiše se stikata in tako odpadejo vmesni minimalni odmiki objektov od parcelnih, ki včasih postanejo pravi hodniki s slepimi fasadami. Prostor med njimi je z vidika kakovostnega bivanja v vrtu praktično neuporaben, saj so rastne razmere za rastline zelo zahtevne, prostorsko pa smo zelo omejeni. Kakor so na eni strani skupne stranice prostorsko racionalne, pa taka gradnja za seboj potegne sorazmerno ozke parcele. Vrtovi so izrazito deljeni na predvrt z vhodom in »zadnji« vrt za objektom. Na zadnjo stran so praviloma obrnjeni tudi notranji bivalni prostori, ki se preko terase nadaljujejo v vrt. Zunanji bivalni prostor je zaradi podolgovatosti vrtov veliko bolj vizualno izpostavljen. Tako je potrebno najti kompromis med zasebnostjo in odprtostjo. Različne meje, tako žive kot nežive, s svojo višino omejujejo prostor in ga tako percepcijsko zmanjšujejo. Razmerje je v največji meri odvisno od naročnikove naravnanosti in odprtosti.
Pri preureditvah starih vrtov se srečujem še z enim izzivom. Največkrat so bili ti vrtovi namenjeni zgolj pridelavi zelenjave in sadja. Dojemanje vrtnega prostora se je izviralo iz starih, kmečkih vzorcev, kjer je bila pridobitna funkcija najpomembnejša. Drugačen način življenja je prinesel tudi drugačno razmišljanje o vrtu. Zato sta se sadovnjak in zelenjavni vrt skrčila na površino, katere oskrba predstavlja lastniku predvsem užitek in sprostitev. Program v vrtu je drugačen. Vrt je namenjen sprostitvi. Tako nastajajo v nizu starih vrstnih hiš z novimi lastnik tudi nove podobe vrtov. Prepletanje »starih« in »novih« vrtov je na prvi pogled kaotično. Zelo zanimivo pa je spremljati »pomlajevanje« vrstnih hiš, ko se v nekaj letnem obdobju iz predvsem zelenjavno – sadnih vrtov, ti spremenijo v popolnoma bivalne ureditve.
Današnji vrt je nastal iz take stare ureditve. Novi lastniki so videli vrt predvsem kot prostor oddiha in sprostitve. Vrt je skromnih dimenzij, zato je razmestitev elementov ureditve obodna. Stik z levimi in desnimi sosedi je sproščen in odprt. Nasprotna stranica pa je zaradi sprehajalne poti, ki vodi mimo vrta, vizualno zelo obremenjena. Vednozelena živa meja iz tis zakriva poglede v višini pešcev in tvori kuliso za dekorativne rastline. Zaradi majhne razsežnosti vrta sem za ogrodje ureditve uporabil le večje grme kot sta ameriški in kitajski dren. Njuna funkcija je tudi delno zakrivanje pogledov iz sosednjih hiš. Bor, ki raste na meji z sosednjim vrtom, je že sedaj manjši in podrejen drenoma, pa tudi razvil se bo nekako samo do treh metrov višine. V ogrodje ureditve sem vizualno vključi velike grme tis v sosednjem vrtu, tako da se pod njimi na naši strani ograje nahajajo le nižje cvetoče trajnice. Podrast je strnjena v dve gredi, kar je oblikovno enovitejše, hkrati pa je tudi z vidika košnje trave bolj ekonomično.
Notranji bivalni prostori so za pol etaže dvignjeni. Na vrt se dostopa preko preprostih stopnic. Ob njihovem vznožju je urejena manjša lesena terasa, ki predstavlja središče bivanja na prostem. Preko nizkega panoramskega okna namreč možen neposredne dostop na teraso iz savne in jacuzzija, ki se nahajata v »kleti«. Terasa je obrnjena na jug in bo poleti zelo vroča. Vročine se bodo lastniki ubranili z postavitvijo pergole, na kateri bo rasla plezalka. Plezalka bo, v primerjavi z nerastlinskimi zastori, zagotavljala hladno senco v vročih mesecih, pozimi pa dovolj svetlobe, saj bo odvrgla liste.
Preureditev starih vrtov je svojevrsten izziv, saj se pred očmi oblikovalca spreminja star vrt, ki ima neko svojo, staro zgodbo, v novega z novimi lastniki in novimi potrebami. Prav pri vrtovih vrstnih hiš je ta razvoj še bolj opazen, saj so sosednji velikokrat urejeni še v duhu starega časa.
V predvrtu je rasla sliva, ki je prerasla svoj prostor in se je morala umakniti drugačni zasaditvi.
V novi ureditvi predvrta prevladujejo kisloljubne, polsenčne rastline.
Tudi sosednji vrt je že začel pridobivati bolj bivalni značaj.
Ostanki zelenjavnega in sadnega vrta
Osrednja tratna površina z obodno zasaditvijo
Lesena terasa je stekališče bivanja.
Slika 7: Dren zakriva poglede iz sosednjih hiš.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2007
Pri preureditvah starih vrtov se srečujem še z enim izzivom. Največkrat so bili ti vrtovi namenjeni zgolj pridelavi zelenjave in sadja. Dojemanje vrtnega prostora se je izviralo iz starih, kmečkih vzorcev, kjer je bila pridobitna funkcija najpomembnejša. Drugačen način življenja je prinesel tudi drugačno razmišljanje o vrtu. Zato sta se sadovnjak in zelenjavni vrt skrčila na površino, katere oskrba predstavlja lastniku predvsem užitek in sprostitev. Program v vrtu je drugačen. Vrt je namenjen sprostitvi. Tako nastajajo v nizu starih vrstnih hiš z novimi lastnik tudi nove podobe vrtov. Prepletanje »starih« in »novih« vrtov je na prvi pogled kaotično. Zelo zanimivo pa je spremljati »pomlajevanje« vrstnih hiš, ko se v nekaj letnem obdobju iz predvsem zelenjavno – sadnih vrtov, ti spremenijo v popolnoma bivalne ureditve.
Današnji vrt je nastal iz take stare ureditve. Novi lastniki so videli vrt predvsem kot prostor oddiha in sprostitve. Vrt je skromnih dimenzij, zato je razmestitev elementov ureditve obodna. Stik z levimi in desnimi sosedi je sproščen in odprt. Nasprotna stranica pa je zaradi sprehajalne poti, ki vodi mimo vrta, vizualno zelo obremenjena. Vednozelena živa meja iz tis zakriva poglede v višini pešcev in tvori kuliso za dekorativne rastline. Zaradi majhne razsežnosti vrta sem za ogrodje ureditve uporabil le večje grme kot sta ameriški in kitajski dren. Njuna funkcija je tudi delno zakrivanje pogledov iz sosednjih hiš. Bor, ki raste na meji z sosednjim vrtom, je že sedaj manjši in podrejen drenoma, pa tudi razvil se bo nekako samo do treh metrov višine. V ogrodje ureditve sem vizualno vključi velike grme tis v sosednjem vrtu, tako da se pod njimi na naši strani ograje nahajajo le nižje cvetoče trajnice. Podrast je strnjena v dve gredi, kar je oblikovno enovitejše, hkrati pa je tudi z vidika košnje trave bolj ekonomično.
Notranji bivalni prostori so za pol etaže dvignjeni. Na vrt se dostopa preko preprostih stopnic. Ob njihovem vznožju je urejena manjša lesena terasa, ki predstavlja središče bivanja na prostem. Preko nizkega panoramskega okna namreč možen neposredne dostop na teraso iz savne in jacuzzija, ki se nahajata v »kleti«. Terasa je obrnjena na jug in bo poleti zelo vroča. Vročine se bodo lastniki ubranili z postavitvijo pergole, na kateri bo rasla plezalka. Plezalka bo, v primerjavi z nerastlinskimi zastori, zagotavljala hladno senco v vročih mesecih, pozimi pa dovolj svetlobe, saj bo odvrgla liste.
Preureditev starih vrtov je svojevrsten izziv, saj se pred očmi oblikovalca spreminja star vrt, ki ima neko svojo, staro zgodbo, v novega z novimi lastniki in novimi potrebami. Prav pri vrtovih vrstnih hiš je ta razvoj še bolj opazen, saj so sosednji velikokrat urejeni še v duhu starega časa.
V predvrtu je rasla sliva, ki je prerasla svoj prostor in se je morala umakniti drugačni zasaditvi.
V novi ureditvi predvrta prevladujejo kisloljubne, polsenčne rastline.
Tudi sosednji vrt je že začel pridobivati bolj bivalni značaj.
Ostanki zelenjavnega in sadnega vrta
Osrednja tratna površina z obodno zasaditvijo
Lesena terasa je stekališče bivanja.
Slika 7: Dren zakriva poglede iz sosednjih hiš.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2007
