Polagalci podov se pogosto znajdejo v položaju, ko morajo končati dogovorjena dela v predpisanem roku, čeprav razmere na gradbišču tega ne dopuščajo. Ena izmed pogostih težav, s katerimi se srečujejo, je previsoka vlaga v podlagi.
Odgovor na vprašanje, zakaj je vlage v estrihu ali betonu preveč, ni vedno preprost, saj je vzrokov lahko več in so lahko med seboj povezani.
Nekateri razlogi so nam dobro znani:
• odvečna oziroma zaostala vlaga v podlagi: vlaga v estrihih, betonih in gradbenih konstrukcijah, ki niso dovolj osušeni (hitra gradnja v klimatsko neustreznih razmerah);
• vlaga iz podložnega sloja: predvsem v estrihih, betonih in gradbenih konstrukcijah, ki so v pritličju ali neposrednem stiku s terenom in niso zaščiteni z ustrezno parno zaporo;
• vdor vode iz zunanjosti zaradi:
a) poškodb vgrajenih vodovodnih inštalacij ali zamakanja v fazi vgrajevanja estrihov,
b) projektnih ali gradbenih napak pri terasah, nadstreških ali zunanjih stenah;
• vlaga, ki se pojavi zaradi kondenzacije: ta manj znani pojav nastane zaradi več hkrati delujočih vzrokov (toplotni mostovi, pomanjkljivo izolirani inštalacijski vodi in podobno).
Vsak polagalec podov mora pred začetkom del preveriti vsebnost preostale vlage v podlagi. To lahko stori z uporabo različnih metod in tehnik merjenja (karbidna, elektroprevodna, ultrazvočna in težnostna metoda).
Podjetje Unihem, d. o. o., pod blagovno znamko Wolff poleg visokokakovostnega profesionalnega električnega orodja, strojev in pripomočkov ponuja tudi profesionalne merilnike za merjenje klimatskih razmer in vlage v podlagi na objektih.
Priročni elektronski vlagomeri (elektroprevodna in ultrazvočna metoda merjenja) nam dajejo dovolj zanesljive rezultate meritev preostale vlage. Navadno se uporabljajo kot pripomoček za ugotavljanje mest z največjim preostankom vlage, pri katerem se opravi meritev s karbidno metodo.
Postopek merjenja vlage v podlagi po karbidni metodi v skladu z normami DIN EN 18365:
• pri estrihih na ločilni sloj in plavajočih estrihih se opravi v prečnem prerezu do ločilnega sloja, pri veznih estrihih pa do zgornjega dela nosilne podlage;
• vzorec se odvzame iz celotnega prečnega prereza ali spodnje tretjine estriha;
• treba je upoštevati navodila proizvajalca CM-naprave;
• pri cementnih estrihih meritve opravimo z odtehtanjem od 20- do 50-gramskega vzorca, odvisno od pričakovanega preostanka vlage, pri kalcijsulfatnih estrihih pa z odtehtanjem 100-gramskega vzorca;
• na objektih s površino do 100 kvadratnih metrov navadno opravimo eno oziroma največ dve meritvi preostale vlage;
• pri večjih površinah oziroma večetažnih objektih se običajno opravi ena meritev na 200 kvadratnih metrov površine.
Rezultate meritev vedno navedemo v zapisniku meritev in vpišemo v gradbene dnevnike.
Ugotovitev, da je v podlagi odvečna vlaga, ki je višja od 2 odstotkov, merjeno po karbidni metodi, dostikrat še ne pomeni rešitve problema. Rešitev je več – od naravnega in prisilnega sušenja, ki ju uporabimo, ko imamo dovolj časa, sicer se lahko zgodi, da z izvedbo parne zapore s posebnimi epoksidnimi predpremazi zapiramo previsoko vlago v podlagi.
V Unihemu ponujamo tudi posebne epoksidne predpremaze, s katerimi izvajamo parne zapore na površinah, ki vsebujejo previsoko odvečno vlago. Ti predpremazi omogočajo zapiranje površin z različno vsebnostjo vlage, tudi več kot 5 odstotkov po karbidni metodi.
Podrobnejše tehnične informacije o predstavljenih izdelkih ter drugih izdelkih in sistemih iz Unihemovega prodajnega programa lahko dobite na telefonski številki 01/51 10 200 ali elektronskem naslovu #EM#70736d67656f67477d6763636960207c79#EM#.
Unihem, d. o. o.
