V tridesetletnem delu so izpeljali približno šestdeset projektov, pri nas in v tujini. Z vsaj toliko so sodelovali na natečajih ali pri ponudbenih zasnovah, ki iz različnih razlogov potem niso bile uresničene. Ena prvih nalog, pri kateri je Vera Lovrečić začela svojo arhitekturno prakso, je bil projekt krematorija v Ljubljani. Sledili so garni hotel Konjšek, zagrebški vojna in civilna bolnišnica, bolnišnici v Smederevu in Zrenjaninu, ptujska porodnišnica, hotel Slovanska v Tobolsku, glasbeni center Arbat v Moskvi, hotel Taškent v Uzbekistanu, hotel Zlati Ring v Moskvi, če naštejemo le najpomembnejše.

V arhitekturnem biroju dela predvsem pri večjih projektih, v »prostem« času pa najraje oblikuje interierje stanovanjskih hiš, počitniških hišic, podstreh. Zadnji dve leti je Vera s preprojektiranjem tipskih projektov in projektantskim nadzorom med gradnjo sodelovala pri dograditvi dveh enodružinski vrstnih atrijskih hiš v Ljubljani.

Sodelovala je pri prenovi objekta na Mestnem trgu 19 v Ljubljani. Zahtevna prenova notranjščine je vključevala tudi zanimivo prehodno pasažo, za katero je zasnovala kamniti tlak z rastrom polirane in nepolirane površine ter lijakaste kamnite stenske luči.

»Vedenje o estetiki, kompoziciji, skladnosti barv pravzaprav ni samo arhitektura. Gre morda za neko profesionalno deformacijo, za način življenja, saj vedno in povsod iščeš ali postavljaš barvno in kompozicijsko harmonijo.«

Zadnji projekt je bila dozidava in prenova poslopja Banke Domžale (prej NLB). Natečaj je bil objavljen leta 1998, predlani so arhitekti Jure Princes, Ivo Abram in Vera Lovrečić izpeljali idejni projekt in tako danes stavba sije v novi, bogati podobi. Prej je banko označevala zelo nehomogena arhitektura, sestavljena iz različnih objektov, dograjevana in dopolnjevana brez posluha za arhitekturno skladnost. Ureditev interierja je v celoti avtorsko delo Vere Lovrečić.

»Prenova je bila zasnovana tako, da smo ob starem delu naredili novo krilo in oba dela povezali z vertikalnim jedrom – osrednje stopnišče in dvigalo – ob prostorni vstopni avli, ki omogoča prehodnost in komunikacijo med objektoma. Avlo pokriva steklena poševna streha. Oba kraka sta odeta v fasadno oblogo – plošče sivega granita z rezano nepolirano površino. Objekt ima poleg kleti z garažo še štiri nadzemne etaže.«

Temelj celotne barvne sestave notranjosti so sivi toni, ki so v različnih prostorih dopolnjeni s poudarki rumene, oranžne ali rdeče.

Kaj vpliva na izbiro talnih oblog?
»Na izbiro talnih oblog vplivata namembnost prostora in estetski videz oziroma reprezentančnost, pomisliti pa je treba tudi na dobro počutje obiskovalcev in zaposlenih. Pri vhodnih površinah, kjer je pretok ljudi večji, se odločamo za trpežnejšo oblogo, v prostorih, kjer se pretok zmanjša in obloga ni več izpostavljena večjim obrabam, pa za mehkejše, nežnejše materiale.«

Kdaj in zakaj uporabiti kamen?
»Kamen pomeni kakovost, izredno trajnost, lep videz. S posameznimi vrstami kamna in različnimi obdelavami je možno dosegati številne učinke. Zato ga danes uporabljamo v vseh prostorih, kjer želimo doseči opisane lastnosti.«

Pomemben vtis nekega objekta ustvari že zunanja podoba z dohodnimi potmi. V glavno dostopno pot iz velikih betonskih tlakov so vdelali tudi pasove iz granitnih kock. Dostopna klančina za invalide je oblečena v toplotno obdelan, žgani granit. Na vstopni ploščadi monotonost sivine razgibljejo kvadrati rumenega poliranega kamna. Granit v sivem ali rumenem tonu, v polirani, brušeni in žgani površinski obdelavi je uporabljen v vhodni in etažnih avlah ter na osrednjem stopnišču. Požarno stopnišče je oblečeno v visokokakovostno heterogeno PVC talno oblogo visoke ognjevzdržnosti s površinsko antibakteriološko in zaščitno obdelavo. V sanitarijah za zaposlene so v vseh etažah keramične ploščice. Na tleh so temno sive, enotne, razporeditev na stenah pa je bolj razgibana, naključna. Razpršena mozaična struktura je iz treh sivih odtenkov v kombinaciji z rumeno. V sanitarnih prostorih uprave je bel marmor s sivimi lisami.

Lovrečićeva najraje uporablja naravne materiale – kamen, les, vendar je za delovne prostore banke izbrala tekstilne obloge. »Lesen tlak v pisarnah, direkcijah ali sejnih sobah je sicer lahko zelo lep, estetski učinek bi gotovo dvignil raven reprezentančnosti. Ker pa hoja po njem povzroča hrup, je preveč moteč za zaposlene. V banki smo zato namestili tekstilne talne obloge dveh kakovostnih razredov in v dveh različnih barvnih kombinacijah.«

V drugem nadstropju, kjer je vodstvo banke, so obloge višjega kakovostnega razreda in elegantnejše barvne zasnove, luksuzne udobnosti, antistatične, visokega razreda ognjevzdržnosti, impregnirane in primerne za uporabo stolov na koleščkih. V veliki sejni sobi ter pisarnah predsednika in pomočnika predsednika uprave je tekstilna obloga sestavljena iz treh različnih barvnih motivov: črne, črno sive in črne z rdečimi lisami. Kompozicija z borduro daje vtis, kot da je centralno po prostoru položena preproga. Barvna paleta prostora je dokaj klasična, pojavljata se steklo in kovina, umirjeno sivo dopolnjujeta rjavo rdeča in pohištvo v barvi češnjevega lesa. Taka barvna kombinacija izraža eleganco, pa tudi resnobnost. Pisarne, hodniki in drugi delovni prostori so odeti v tekstilni tlak sivih tonov z diskretnimi dodatki rumene, modre in okra. Delovni interier je barvno zelo umirjen.

»Lepo je oblikovati in barvno osmisliti prazen prostor. V avli, ki jo nameravamo pustiti prazno, ali dnevni sobi, v katero bo vlagatelj postavil samo počivalnik in TV-sprejemnik, se lahko igramo z vzorci in barvnimi kombinacijami. Če pa predvidimo, kaj vse bodo ljudje postavili v prostor, ko bodo v njem bivali, je lahko še tako domišljen tlak neprimeren.«

Kakovost prenovljenega poslopja Banke Domžale je plod premišljene in dognane uporabe tako materialov kot barvnih kombinacij. Estetska čistost, arhitekturna celovitost in ubranost dajejo objektu prestižno vrednost in plemenit izraz. Prijaznost prostorov tako obiskovalcem oziroma uporabnikom omogoči boljše počutje, zaposlenim pa spodbudno okolje za kakovostnejše delo.

Preprosta barvna sestava je najprimernejša tudi za družinske hiše in stanovanja. »Pri interierjih je talna obloga zelo pomemben del. Pri stanovanjski pozidavi ne dajemo posebnega poudarka oblikovanju sten, stropov, zgolj morda izbiri barve. Dobro izbrana talna obloga – kakovostna, sodobna in funkcionalna – daje dobro izhodišče za uspešen končni rezultat.«

Slabost mnogih načrtov in izvedb tipskih stanovanjskih objektov, pozidav, ki so namenjene množični prodaji, je izrazito negospodarna izraba prostora. Nedomišljene zasnove drobijo bivalno celoto na manjše funduse, ki delujejo utesnjeno, klavstrofobično. Kako to popraviti oziroma izboljšati bivalne razmere? »Pri omenjenih družinskih hišah smo z nekaterimi posegi, recimo prestavitvijo stopnišča in sanitarij na ugodnejšo lokacijo, z organizacijo spalnice, garderobe in kopalnice v zaključeno enoto, z odstranitvijo nekaj vrat in predelnih sten dosegli velik premik in hiše preoblikovali v neprimerno boljše.«

Večina gradbenih podjetij namenja premalo pozornosti izbiri tlakov in njihovi barvni usklajenosti. Tako stanovanje določa kaotičen in neusklajen mozaik raznorodnih materialov in barv, ki gotovo ne morejo zagotoviti dobrega počutja in kakovosti bivanja.

»Poenoten tlak, tako barvno kot materialno, prostor vizualno poveča in združuje v enovito celoto. Pri stanovanjskih prostorih se najraje odločam za kamen in les, ki v kombinaciji dajeta pravo mero elegance in topline oziroma družinske intimnosti.«

Glede na željo družine Uršič po elegantnem in »hladnem« ambientu v tej hiši prevladuje kamen v zelenih tonih, položen v diskretnem vzorcu. Leseni tlak (klasičen jesenov parket) je samo v spalnici in delovni sobi. Stopnice, ki vodijo iz dnevnega prostora v delovni kabinet, so iz varnostnega stekla na nosilcu iz nerjaveče pločevine.

Hiša za zakonca Atelšek ima podobna izhodišča, vendar v njej prevladuje les. Z granitom so obložena le tla predprostora, sanitarij in dela bivalnega prostora ob kaminu. Preostali prostori, od kuhinje do sobe za goste, pa so odeti v klasičen javorjev parket. Stopnice, ki vodijo iz predprostora v nadstropje (sobo in kopalnico za goste), so v kombinaciji kamna in lesa, prvi dve sta v kamnu, preostale so lesene.

»Podoba interierja je obraz človeka, ki tam prebiva, in kot taka najbolj nedvoumno in neposredno izraža raven in kakovost njegove bivalne kulture, ki se po mojem mnenju pri nas