V letošnjem maju smo obiskali Švico, da bi si ogledali ureditve odprtih javnih površin, ki jih sicer občudujemo v knjigah in revijah o krajinski arhitekturi. Zanimala nas je zasnova prostorov, njihovo delovanje in uporaba nekaterih materialov, ki se v slovenskih javnih prostorih šele uveljavljajo.
Javne površine v Švici so načrtovane, praviloma zgledno izvedene in dobro vzdrževane. Nove ureditve imajo mnogo višji standard kot primerljive v Sloveniji. Praktično ni ureditve brez vodnega motiva, vsaj pitnika. Razpon materialov, ki se uporabljajo za utrjene površine, je večji, predvsem zaradi višjih investicij ter zglednega vzdrževanja.
Pri uporabi rastlinskega gradiva je po eni strani opazna mnogo večja kakovost sadik (sadijo velika drevesa), po drugi pa tudi uporaba sonaravnih nasadov s poudarjeno ekološko funkcijo tudi v središčih mest. Ti zahtevajo manj vzdrževanja, hkrati pa uvajajo drugačno estetiko zelenih površin. Povprečen slovenski uporabnik bi jih označil kot »neurejene«.
Večina predstavljenih primerov so izčiščene, vendar ne poenostavljajoče prostorske rešitve. Odzivajo se tako na prostorski kontekst kot zahteve uporabnikov. Bogatost doživljanja prostora ustvarjajo s premišljeno izbiro materialov, ki ni sama sebi namen, temveč sledi vodilni misli. Artikulacija praznine je včasih tako izostrena, da je na prvi pogled niti ne opazimo, vseeno pa pomembno vpliva na doživljanje in počutje uporabnikov v javnih prostorih. Na takšne »malenkosti« smo bili še posebej pozorni.
Pri nekaterih primerih je izbor materiala ključen oblikovalski prijem, barva in tekstura pa sta osnovni sredstvi ustvarjanja vzdušja in prepoznavnosti.
Nemčija, Konstanz: Münsterplatz
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
Konstanz je zgodovinsko mesto na švicarsko-nemški meji. Na osrednjem trgu starega mestnega jedra dominira katedrala. Izhodišče ureditve srednjeveškega trga je bila očiščena površina, ki bo zagotavljala dovolj prostora za odvijanje vsakodnevnega življenja in občasnih prireditev, brez odvečnih elementov, ki bi motili doživljanje tega prostora. Najpomembnejši oblikovalski prijem, ki ga je uporabil krajinski arhitekt, je bila izbira tlakovanja. Uporabljen je klan morenski kamen iz Rena, ki teče ob mestu. Raznolikost velikosti, oblike, barv in teksture posameznih kamnov je stkana v pisano »preprogo«, ki se razteza po celotnem trgu. Izbrani material učinkuje dvojno, in sicer v dojemanju celote deluje kot tekstura, od blizu pa lahko občudujemo neponovljivost posameznega kamna. Komaj opazna razlika v polaganju je na pasu ob objektih – kamni so položeni bolj fino, tako da je površina gladka in omogoča udobnejšo hojo in lažjo vožnjo z vozički. Po osrednji površini je tlakovanje izvedeno z globljimi fugami in deluje bolj grobo. Izvedba opisanega tlakovanja je bila zahtevna, saj je zahtevala veliko ročnega dela in spretnosti mojstrov, ki znajo naključnost posameznega kamna vključiti v mozaično ploskev.
Trg je teksturirana prazna ploskev, na njem sta dve obstoječi lipi.
Ob katedrali je urejen intimnejši prostor, kot reminiscenca samostanskega vrta, členjen z živo mejo in s klopmi.
Komaj opazna razlika v površinski obdelavi roba in osrednje površine določa funkcionalno členitev.
Avstrija, Bregenz: Festspielhaus, trg dunajskih simfonikov
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
Vsako poletje se v koncertni hiši Festivalspielhaus odvija festival opernih in orkestralnih koncertov. Pred koncertno hišo se v času festivala zbira veliko število obiskovalcev, preko leta pa se prostor uporablja kot vsakodnevna javna površina mesteca ob jezeru. Ureditev združuje značilnosti parka in trga in na ta način ohranja dvojni značaj prostora. Velika prazna površina pred objektom je obrobljena z gostimi drevesnimi nasadi, ki se nadaljujejo v parkovne površine v okolici. Fontana, središče vsakodnevnega spektakla, je oblikovana kot velikanska luža na sredini tlakovane ploskve. Ambient pod drevesi je intimnejši, omogoča posedanje na prestavljivih stolih, hkrati pa pogled na dogajanje na osrednji površini. Z različno obdelavo tlakovanih površin je poudarjena sprememba značaja prostora od osrednje prazne ploskve do bolj členjenega roba. Stopnjevanje strukture utrjenih površin od fine do grobe ohranja kontinuiranost in hkrati podpira delitev na dva osnovna prostorska sklopa, ki sta določena z razporeditvijo dreves. Barva agregata ohranja vtis neprekinjene ploskve, ki teče med drevesi in medsebojno povezuje prostora različnih značajev (polno – prazno). Površine niso ločene z robniki, ampak prehajajo ena v drugo. Struktura agregata daje ambientu med drevesi več mehkobe in intimnosti za razliko od nevtralnejšega značaja ploskve ob objektu. Osnovna površina je lokalni prodec, vezan s sintetičnim bitumnom rjave barve. V ploskev, ki se vije pod drevesi, so uvaljani večji prodniki, ki ustvarjajo variacije v strukturi površine. S peskanjem so odstranili rjavo vezivo in poudarili strukturo in barvo agregata. Zadnji korak v stopnjevanju elementov so otoki pod drevesi, napolnjeni samo z nevezanim prodcem. Na poletnem soncu je segrevanje površine, vezane s sintetičnim bitumnom, manjše kot pri »klasičnem asfaltu«, kjer je kot vezivo uporabljen bitumen. Uporaba sintetičnega bitumna omogoča dodajanje različnih pigmentov. Z izbiro agregatov različnih barv, velikosti in oblik lahko spreminjamo barvo in teksturo na prvi pogled brezobličnega materiala.
Fontana na veliki prazni ploskvi pred koncertno hišo.
Pogled izpod drevesnih nasadov proti osrednji ploskvi.
Vezana površina ima podobno teksturo kot nevezana prodnata površina pod drevesi.
Švica, St. Gallen: mestna dnevna soba
Avtorji ureditve: Pipilotti Rist, Carlos Martinez Architects
Sprehajalca po St. Gallenu preseneti rdeča preproga, ki se razliva med objekti. Ureditev daje vtis, da so bile ulice in trgi preliti z rdečo tekočino, ki se je v stiku s površinami in elementi strdila in na njih obstala. Hoja po mehkem je nepričakovano udobna, fascinirajo pa zanimiva gubanja rdeče ploskve, oblikovana kot mize, klopi, fontana. Sintetičen tlak, ki se uporablja predvsem za tekaške steze in otroška igrišča, pokriva celotno površino in »pohištvo« mestne dnevne sobe. Uporablja se tudi kot vozna in parkirna površina. Avtomobili se skozi območje vozijo počasi, saj je meja med njihovim prostorom in prostorom pešca zabrisana. Z nekajletno uporabo so se pokazale nekatere slabosti uporabljenega materiala. Tla so temno lisasta od sledi avtomobilskih gum, klopi od sledi čevljev, material se na robovih, kjer je obraba velika, lušči. Po štirih letih je bilo treba površine nekaterih klopi obnoviti, njihova sijoča rdeča barva pa sedaj izstopa na temnejši podlagi. Z ureditvijo so ustvarili prepoznavne odprte prostore med poslovnimi stavbami, jih naredili privlačne za uporabo in jih vpeli v mrežo javnih prostorov v središču mesta. Fascinantna ureditev je močna, vendar zaradi nekaterih slabostih zbledi, zato jo razumemo bolj kot zanimivo začasno inštalacijo v prostoru kot pa uspešno trajno ureditev. Zaradi živahnosti, drugačnosti in prepoznavnosti se z njo poistovetijo predvsem mladostniki.
Rdeča preproga se vije med objekti.
Tudi vodni motiv je izdelan iz sintetičnega tlaka.
Po štirih letih uporabe je bilo treba obnoviti nekatere površine.
Švica, Zürich: Lettenareal
Avtorji ureditve: Rotzler Krebs Partner
Prenova območja opuščene železnice ob reki Limmat ponovno omogoča preživljanje časa ob vodi različnim uporabniškim skupinam. Koridor je na eni strani omejen z reko, na drugi pa z visokim, z grafiti porisanim zidom, nad katerim se dviga razgledni balkon. Ob zidu se nizajo programi: rolkališče, igrišče za odbojko na mivki in kiosk s pijačo. Streha kioska je lesena terasa, dostopna s širokim stopniščem, ki deluje tudi kot avditorij. Sedenje in poležavanje ob vodi je mogoče praktično skoraj vzdolž celotne promenade. Del območja pod zidom je urejen kot habitat ogrožene vrste kuščarja, ki se je naselila na tem območju. Sobivanje plazilcev in ljudi je zanimivo izhodišče zasnove, ki ustvarja prepoznaven značaj območja. Ljudje se sprehajajo po asfaltni promenadi, poležavajo na lesenem podestu ob vodi, posedajo na betonskih elementih in se sprehajajo po pesku in trati. Kuščarji se sončijo ob vodi na zaraščenem gramozu, takšnem, kot se uporablja za železniške proge. Groba površina je za hojo ljudi neudobna, členitev z gabioni pa se nevsiljivo navezuje na elemente za sedenje. Značilnost površine je odlično izkoriščena kot sredstvo ločevanja dveh glavnih uporabniških skupin, zato ograje niso potrebne. Zasnova ohranja zanimive elemente pretekle ureditve. Projekt je izveden z minimalnimi sredstvi, uporabljeni so bili osnovni, ceneni materiali in preprosti detajli. Prostor z robustno uporabo materialov deluje grobo, divje. Na enak način je obravnavano tudi zelenje. Vsekakor ne moremo govoriti o »reprezentativnem mestnem prostoru«, primernem za mestno središče. Prav grobost, poleg stika z reko, daje prostoru prepoznavnost. Očitno se z značajem prostora istoveti mladina, ki ga uporablja. Mogoče je v njihovih očeh to prostor, ki omogoča sproščenost in svobodo izražanja.
Obstoječi zid je namenjen grafitom, lesena ploščad pa sedenju in poležavanju.
Poležavanje na leseni »plaži« ob promenadi.
Kuščarjev biotop ob promenadi stopnjuje občutek narave v mestu.
Švica, Baden: Trafoplatz
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
S trga v središču mesta se odpira pogled na okoliške gozdove. Pravokotni trg, ki ga oklepajo objekti s stanovanji, pisarnami in z lokali, s treh strani zamejujejo gosti nasadi hrastov, bukev in brez. Fragmenti gozda iz okoliške krajine so postavljeni na »piedestale« iz umetnega kamna. Tako je drevesom zagotovljena ustrezna debelina rastnega substrata, saj je celotna površina trga na strehi garaže. Prazno peščeno površino, uokvirjeno z gosto zasaditvijo, napolnjujejo dogodki, kot so kino na prostem, tedenska tržnica ali občinska slavja. Premični stoli omogočajo poljuben izbor mesta. Peščena površina s svojo preprostostjo ponuja veliko. Je optimalen material za pešce, ker je mehkejši kot so vezani tlaki in zato udobnejši za hojo. Pod našimi koraki škriplje. Površina omogoča igro, na njej lahko z nogo, s palico puščamo sledi. Pojavnost peščene površine lahko spreminjamo z različnimi oblikami, barvami in velikostjo agregata. Vgradnja peščene površine je cenena, zaradi poroznosti pa ne potrebujemo naprav za odvodnjavanje. So pa v primerjavi z litimi tlaki vzdrževalni stroški višji, saj na peščeno površino vplivajo naravni pojavi (veter, dež, sneg). Če je zagotovljeno ustrezno vzdrževanje, so peščene površine odličen material za skoraj vse tipe javnih prostorov. Uporaba peska – v sozvočju z gosto zasaditvijo – daje prostoru mehkobo. Čeprav je prostor trg, zaradi uporabe materiala deluje parkovno. Kdo ve, morda pa koga, medtem ko stopa proti domu, zvok korakov na peščeni podlagi za trenutek ponese po travniški poti.
Osrednjo odprto površino obrobljajo nasadi dreves na podstavkih, v ozadju gozdovi okoliške krajine.
Vstop na trg skozi zeleni rob. Zunanji del trga je asfaltiran, osrednji prostor pa peščen.
V asfaltirano površino je uvaljan agregat, ki daje ploskvi strukturo. Robovi drevesnih nasadov so iz umetnega kamna.
Viri:
Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: arhiv studia Akka
Javne površine v Švici so načrtovane, praviloma zgledno izvedene in dobro vzdrževane. Nove ureditve imajo mnogo višji standard kot primerljive v Sloveniji. Praktično ni ureditve brez vodnega motiva, vsaj pitnika. Razpon materialov, ki se uporabljajo za utrjene površine, je večji, predvsem zaradi višjih investicij ter zglednega vzdrževanja.
Pri uporabi rastlinskega gradiva je po eni strani opazna mnogo večja kakovost sadik (sadijo velika drevesa), po drugi pa tudi uporaba sonaravnih nasadov s poudarjeno ekološko funkcijo tudi v središčih mest. Ti zahtevajo manj vzdrževanja, hkrati pa uvajajo drugačno estetiko zelenih površin. Povprečen slovenski uporabnik bi jih označil kot »neurejene«.
Večina predstavljenih primerov so izčiščene, vendar ne poenostavljajoče prostorske rešitve. Odzivajo se tako na prostorski kontekst kot zahteve uporabnikov. Bogatost doživljanja prostora ustvarjajo s premišljeno izbiro materialov, ki ni sama sebi namen, temveč sledi vodilni misli. Artikulacija praznine je včasih tako izostrena, da je na prvi pogled niti ne opazimo, vseeno pa pomembno vpliva na doživljanje in počutje uporabnikov v javnih prostorih. Na takšne »malenkosti« smo bili še posebej pozorni.
Pri nekaterih primerih je izbor materiala ključen oblikovalski prijem, barva in tekstura pa sta osnovni sredstvi ustvarjanja vzdušja in prepoznavnosti.
Nemčija, Konstanz: Münsterplatz
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
Konstanz je zgodovinsko mesto na švicarsko-nemški meji. Na osrednjem trgu starega mestnega jedra dominira katedrala. Izhodišče ureditve srednjeveškega trga je bila očiščena površina, ki bo zagotavljala dovolj prostora za odvijanje vsakodnevnega življenja in občasnih prireditev, brez odvečnih elementov, ki bi motili doživljanje tega prostora. Najpomembnejši oblikovalski prijem, ki ga je uporabil krajinski arhitekt, je bila izbira tlakovanja. Uporabljen je klan morenski kamen iz Rena, ki teče ob mestu. Raznolikost velikosti, oblike, barv in teksture posameznih kamnov je stkana v pisano »preprogo«, ki se razteza po celotnem trgu. Izbrani material učinkuje dvojno, in sicer v dojemanju celote deluje kot tekstura, od blizu pa lahko občudujemo neponovljivost posameznega kamna. Komaj opazna razlika v polaganju je na pasu ob objektih – kamni so položeni bolj fino, tako da je površina gladka in omogoča udobnejšo hojo in lažjo vožnjo z vozički. Po osrednji površini je tlakovanje izvedeno z globljimi fugami in deluje bolj grobo. Izvedba opisanega tlakovanja je bila zahtevna, saj je zahtevala veliko ročnega dela in spretnosti mojstrov, ki znajo naključnost posameznega kamna vključiti v mozaično ploskev.
Trg je teksturirana prazna ploskev, na njem sta dve obstoječi lipi.
Ob katedrali je urejen intimnejši prostor, kot reminiscenca samostanskega vrta, členjen z živo mejo in s klopmi.
Komaj opazna razlika v površinski obdelavi roba in osrednje površine določa funkcionalno členitev.
Avstrija, Bregenz: Festspielhaus, trg dunajskih simfonikov
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
Vsako poletje se v koncertni hiši Festivalspielhaus odvija festival opernih in orkestralnih koncertov. Pred koncertno hišo se v času festivala zbira veliko število obiskovalcev, preko leta pa se prostor uporablja kot vsakodnevna javna površina mesteca ob jezeru. Ureditev združuje značilnosti parka in trga in na ta način ohranja dvojni značaj prostora. Velika prazna površina pred objektom je obrobljena z gostimi drevesnimi nasadi, ki se nadaljujejo v parkovne površine v okolici. Fontana, središče vsakodnevnega spektakla, je oblikovana kot velikanska luža na sredini tlakovane ploskve. Ambient pod drevesi je intimnejši, omogoča posedanje na prestavljivih stolih, hkrati pa pogled na dogajanje na osrednji površini. Z različno obdelavo tlakovanih površin je poudarjena sprememba značaja prostora od osrednje prazne ploskve do bolj členjenega roba. Stopnjevanje strukture utrjenih površin od fine do grobe ohranja kontinuiranost in hkrati podpira delitev na dva osnovna prostorska sklopa, ki sta določena z razporeditvijo dreves. Barva agregata ohranja vtis neprekinjene ploskve, ki teče med drevesi in medsebojno povezuje prostora različnih značajev (polno – prazno). Površine niso ločene z robniki, ampak prehajajo ena v drugo. Struktura agregata daje ambientu med drevesi več mehkobe in intimnosti za razliko od nevtralnejšega značaja ploskve ob objektu. Osnovna površina je lokalni prodec, vezan s sintetičnim bitumnom rjave barve. V ploskev, ki se vije pod drevesi, so uvaljani večji prodniki, ki ustvarjajo variacije v strukturi površine. S peskanjem so odstranili rjavo vezivo in poudarili strukturo in barvo agregata. Zadnji korak v stopnjevanju elementov so otoki pod drevesi, napolnjeni samo z nevezanim prodcem. Na poletnem soncu je segrevanje površine, vezane s sintetičnim bitumnom, manjše kot pri »klasičnem asfaltu«, kjer je kot vezivo uporabljen bitumen. Uporaba sintetičnega bitumna omogoča dodajanje različnih pigmentov. Z izbiro agregatov različnih barv, velikosti in oblik lahko spreminjamo barvo in teksturo na prvi pogled brezobličnega materiala.
Fontana na veliki prazni ploskvi pred koncertno hišo.
Pogled izpod drevesnih nasadov proti osrednji ploskvi.
Vezana površina ima podobno teksturo kot nevezana prodnata površina pod drevesi.
Švica, St. Gallen: mestna dnevna soba
Avtorji ureditve: Pipilotti Rist, Carlos Martinez Architects
Sprehajalca po St. Gallenu preseneti rdeča preproga, ki se razliva med objekti. Ureditev daje vtis, da so bile ulice in trgi preliti z rdečo tekočino, ki se je v stiku s površinami in elementi strdila in na njih obstala. Hoja po mehkem je nepričakovano udobna, fascinirajo pa zanimiva gubanja rdeče ploskve, oblikovana kot mize, klopi, fontana. Sintetičen tlak, ki se uporablja predvsem za tekaške steze in otroška igrišča, pokriva celotno površino in »pohištvo« mestne dnevne sobe. Uporablja se tudi kot vozna in parkirna površina. Avtomobili se skozi območje vozijo počasi, saj je meja med njihovim prostorom in prostorom pešca zabrisana. Z nekajletno uporabo so se pokazale nekatere slabosti uporabljenega materiala. Tla so temno lisasta od sledi avtomobilskih gum, klopi od sledi čevljev, material se na robovih, kjer je obraba velika, lušči. Po štirih letih je bilo treba površine nekaterih klopi obnoviti, njihova sijoča rdeča barva pa sedaj izstopa na temnejši podlagi. Z ureditvijo so ustvarili prepoznavne odprte prostore med poslovnimi stavbami, jih naredili privlačne za uporabo in jih vpeli v mrežo javnih prostorov v središču mesta. Fascinantna ureditev je močna, vendar zaradi nekaterih slabostih zbledi, zato jo razumemo bolj kot zanimivo začasno inštalacijo v prostoru kot pa uspešno trajno ureditev. Zaradi živahnosti, drugačnosti in prepoznavnosti se z njo poistovetijo predvsem mladostniki.
Rdeča preproga se vije med objekti.
Tudi vodni motiv je izdelan iz sintetičnega tlaka.
Po štirih letih uporabe je bilo treba obnoviti nekatere površine.
Švica, Zürich: Lettenareal
Avtorji ureditve: Rotzler Krebs Partner
Prenova območja opuščene železnice ob reki Limmat ponovno omogoča preživljanje časa ob vodi različnim uporabniškim skupinam. Koridor je na eni strani omejen z reko, na drugi pa z visokim, z grafiti porisanim zidom, nad katerim se dviga razgledni balkon. Ob zidu se nizajo programi: rolkališče, igrišče za odbojko na mivki in kiosk s pijačo. Streha kioska je lesena terasa, dostopna s širokim stopniščem, ki deluje tudi kot avditorij. Sedenje in poležavanje ob vodi je mogoče praktično skoraj vzdolž celotne promenade. Del območja pod zidom je urejen kot habitat ogrožene vrste kuščarja, ki se je naselila na tem območju. Sobivanje plazilcev in ljudi je zanimivo izhodišče zasnove, ki ustvarja prepoznaven značaj območja. Ljudje se sprehajajo po asfaltni promenadi, poležavajo na lesenem podestu ob vodi, posedajo na betonskih elementih in se sprehajajo po pesku in trati. Kuščarji se sončijo ob vodi na zaraščenem gramozu, takšnem, kot se uporablja za železniške proge. Groba površina je za hojo ljudi neudobna, členitev z gabioni pa se nevsiljivo navezuje na elemente za sedenje. Značilnost površine je odlično izkoriščena kot sredstvo ločevanja dveh glavnih uporabniških skupin, zato ograje niso potrebne. Zasnova ohranja zanimive elemente pretekle ureditve. Projekt je izveden z minimalnimi sredstvi, uporabljeni so bili osnovni, ceneni materiali in preprosti detajli. Prostor z robustno uporabo materialov deluje grobo, divje. Na enak način je obravnavano tudi zelenje. Vsekakor ne moremo govoriti o »reprezentativnem mestnem prostoru«, primernem za mestno središče. Prav grobost, poleg stika z reko, daje prostoru prepoznavnost. Očitno se z značajem prostora istoveti mladina, ki ga uporablja. Mogoče je v njihovih očeh to prostor, ki omogoča sproščenost in svobodo izražanja.
Obstoječi zid je namenjen grafitom, lesena ploščad pa sedenju in poležavanju.
Poležavanje na leseni »plaži« ob promenadi.
Kuščarjev biotop ob promenadi stopnjuje občutek narave v mestu.
Švica, Baden: Trafoplatz
Avtorji ureditve: Vogt Landschaftsarchitekten
S trga v središču mesta se odpira pogled na okoliške gozdove. Pravokotni trg, ki ga oklepajo objekti s stanovanji, pisarnami in z lokali, s treh strani zamejujejo gosti nasadi hrastov, bukev in brez. Fragmenti gozda iz okoliške krajine so postavljeni na »piedestale« iz umetnega kamna. Tako je drevesom zagotovljena ustrezna debelina rastnega substrata, saj je celotna površina trga na strehi garaže. Prazno peščeno površino, uokvirjeno z gosto zasaditvijo, napolnjujejo dogodki, kot so kino na prostem, tedenska tržnica ali občinska slavja. Premični stoli omogočajo poljuben izbor mesta. Peščena površina s svojo preprostostjo ponuja veliko. Je optimalen material za pešce, ker je mehkejši kot so vezani tlaki in zato udobnejši za hojo. Pod našimi koraki škriplje. Površina omogoča igro, na njej lahko z nogo, s palico puščamo sledi. Pojavnost peščene površine lahko spreminjamo z različnimi oblikami, barvami in velikostjo agregata. Vgradnja peščene površine je cenena, zaradi poroznosti pa ne potrebujemo naprav za odvodnjavanje. So pa v primerjavi z litimi tlaki vzdrževalni stroški višji, saj na peščeno površino vplivajo naravni pojavi (veter, dež, sneg). Če je zagotovljeno ustrezno vzdrževanje, so peščene površine odličen material za skoraj vse tipe javnih prostorov. Uporaba peska – v sozvočju z gosto zasaditvijo – daje prostoru mehkobo. Čeprav je prostor trg, zaradi uporabe materiala deluje parkovno. Kdo ve, morda pa koga, medtem ko stopa proti domu, zvok korakov na peščeni podlagi za trenutek ponese po travniški poti.
Osrednjo odprto površino obrobljajo nasadi dreves na podstavkih, v ozadju gozdovi okoliške krajine.
Vstop na trg skozi zeleni rob. Zunanji del trga je asfaltiran, osrednji prostor pa peščen.
V asfaltirano površino je uvaljan agregat, ki daje ploskvi strukturo. Robovi drevesnih nasadov so iz umetnega kamna.
Viri:
- Vogt, G.: Miniature and panorama, Vogt landscape architects projects 2000–06, Lars Muller publishers.
- http://www.vogt-la.ch/
- Landscape architecture Europe: On Site, Birkhäuser, 2009.
Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: arhiv studia Akka
