Spremembe v današnji družbi narekujejo nove potrebe. Kulturna dediščina, ki smo jo podedovali od prednikov, zahteva, da jo ohranimo zanamcem.
Različni »strokovnjaki« so naredili nepopravljivo škodo kulturni zapuščini in zavest, da taka zapuščina terja strokovno obravnavanje in pravilen pristop, je spodbudila različna izobraževanja.
Na Srednji lesarski šoli Nova Gorica so bili zelo dobro obiskani seminarji o restavriranju (obnavljanju starinskih predmetov iz lesa), katerih nosilec je bila šola v sodelovanju s strokovnjaki iz goriškega muzeja. Seminarji seveda niso bili dovolj, da bi si udeleženci nabrali dovolj znanj s tega področja, so pa izjemno dragocen prispevek k ozaveščanju zainteresiranih. Med njimi je bilo največ učiteljev, saj prav ti tovrstna znanja prenašajo širšemu krogu mladih ljudi.
Zavedanje, da potrebujemo različne strokovnjake za področje restavriranja, je pripeljalo do pobud za oblikovanje profilov poklicev, naslovljene pa so bile na Center za poklicno izobraževanje.
Delovna skupina za obravnavo profilov poklicev se je sestala že večkrat, in sicer za naslednje poklice:
– kamnosek restavratorski sodelavec,
– tesar restavratorski sodelavec,
– zidar restavratorski sodelavec,
– krovec klepar restavratorski sodelavec,
– pečar restavratorski sodelavec,
– gradbeni tehnik restavratorski sodelavec,
– slikopleskar črkoslikar restavratorski sodelavec
– umetni mizar restavratorski sodelavec,
– umetni kovač restavratorski sodelavec,
– umetni sklikopleskar restavratorski sodelavec.
Prvotno je bilo mišljeno, da bi omenjeni poklici vsebovali še naziv restavrator. Nato se je oblikoval predlog o restavratorskih sodelavcih, saj so ob usposobljenih restavratorjih, ki imajo akademsko izobrazbo, nujno potrebni tudi sodelavci s srednjo izobrazbo, ki v postopku restavriranja sodelujejo, obenem pa imajo dovolj znanj, da ne bi nastala škoda.
Sklopi tipičnih del v poklicu se za posamezne poklice nekoliko razlikujejo. Naj kot primer navedem dela za poklic kamnosek:
– opravlja dela iz temeljnega poklica kamnosek v zvezi s kamnoseškimi deli pri obnovi stavbne dediščine;
– ročno in strojno izdeluje kamnite elemente;
– skicira in po meritvah na terenu nariše obstoječe elemente;
– sodeluje pri vzdrževanju, čiščenju in zaščiti kamnitih elementov;
– sodeluje pri popravljanju površinskih in strukturnih poškodb;
– izdeluje šablone in kontrolne šablone;
– sodeluje pri pravilni izbiri, pripravi in uporabi kamna in nadomestnih materialov:
– sodeluje pri ugotavljanju poškodb in vzrokov za poškodbe kamnitih detajlov;
– dokumentira obstoječe stanje in vse posege pri obnovi kamnoseških detajlov;
– sodeluje pri nadomeščanju poškodovanih elementov s kopijami;
– sodeluje pri demontaži in montaži kamnitih elementov;
– sodeluje pri pripravi in zaščiti kamnitih elementov za transport;
– upošteva zakonodajo, ki ureja dela na stavbni in drugi kulturni dediščini;
– sodeluje s strokovnjaki in s sorodnimi poklici pri izvajanju del;
– s svojim delom pripomore k ohranjanju kulturnih vrednot in stavbne dediščine.
To področje urejajo predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, in sicer zakon o varstvu kulturne dediščine, evropska listina o arhitekturni dediščini in amsterdamska deklaracija.
Programi so tudi mednarodno primerljivi: z italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi in britanskimi. Razmeroma dobro je pripravljen poklicni standard za restavratorskega sodelavca za les, iz katerega je že nastal osnutek profila poklica. Poklicni standard izhaja iz profila poklica, ki je podlaga za dokazilo znanj.
Za lažje razumevanje naj pojasnim, kaj je poklicni standard. To je dokument, ki vsebuje naslednje elemente: ime in kodo poklica, raven zahtevnosti poklicne usposobljenosti ter opis poklicnega standarda. Opis poklicnega standarda pa zajema področje dela, ključna dela, znanje in spretnosti (praktično znanje, strokovno-teoretično, splošno znanje in glavne kvalifikacije). Poklicni standard je temelj za oblikovanje programa.
Dogajanja na področju restavratorskih poklicev ali kvalifikacij, ne glede na to, kakšna bo končna oblika, so izraz potreb v družbi in večje ozaveščenosti, kar zadeva ohranjanje kulturne dediščine.
Upati je le, da pot do končne potrditve na strokovnem svetu in začetka izvajanja izobraževanja ne bo predolga.
Darinka Kozinc, univ. dipl. inž. les.
