Pripravili ste slovenski prevod nemškega Priročnika za polaganje talnih oblog, ki bo izšel po novem letu.
V zadnjih letih pospešeno razvijamo tehnologijo, materiale … Ali stari postopki polaganja talnih oblog zaradi teh novosti niso ustrezni?
Seveda razvoj vpliva na polaganje talnih oblog in spreminja to delo, temeljna pravila pa ostajajo enaka kot pred leti. Denimo, osnovna je podlaga, ki mora biti suha in ravna. Z novimi izdelki in pripomočki jo hitreje ustrezno pripravimo, precizneje polagamo talno oblogo ter bolj poudarjamo uporabo ekoloških izdelkov, recimo lepil in premazov. Prav zaradi teh sprememb je dobro, da se polagalci talnih oblog izobražujejo, spremljajo novosti in jih tudi vnašajo v svoje delo. Seminarje pogosto pripravljajo proizvajalci izdelkov. Polagalce seznanjajo z uporabo in spremenjenim načinom dela, tako teoretično kot praktično. Žal pa se teh strokovnih srečanj še vedno ne udeležuje veliko polagalcev.
Omenili ste, da je temelj priprava podlage.
Pri polaganju vseh vrst talnih oblog je najpomembneje, da dobro pripravimo podlago. Slaba podlaga namreč uniči še tako kakovostno talno oblogo in skrajša njeno uporabnost.
Priprava pa je vendarle odvisna od vrste obloge, ki jo polagamo.
Seveda. Za različne talne obloge so potrebna tudi različno pripravljena tla, vendar so te razlike majhne. Pri vseh vrstah oblog moramo biti pozorni na glavne elemente: primerno vlago, trdoto, spojnost lepila in drugo. Tako parket in linolej kot plastika in tekstil reagirajo na vlago. V prostoru, kjer se polaga talna obloga, mora biti primerna vlaga. A ne le med polaganjem, temveč tudi pozneje. Skrbeti moramo, da prostor ni preveč suh, da je dovolj vlage.
Vrniva se k priročniku. Ali lahko podrobneje predstavite njegovo vsebino?
Priročnik ima devet večjih poglavij. Prvo je splošno, v drugem so obravnavana tla (pregled tal, razpoke, vlažnost, trdnost, različni estrihi in drugo), v tretjem pa priprava tal (predpremazi, izravnalne mase, tvorba stikov). Četrto poglavje predstavlja različna lepila (disperzijska, smolasta, reakcijska, njihove značilnosti, skladiščenje in drugo) in peto elastične talne obloge (preverjanje in označevanje kakovosti, klasifikacije …). Šesto poglavje je namenjeno uporabi (izbira obloge), sedmo pa obdelavi (transport in skladiščenje, pogoji za polaganje, tehnika rezanja, lepljenja, pritrditev in drugo). Osmo poglavje zajema priporočila za čiščenje in nego (čiščenje po koncu polaganja, prva nega in drugo), deveto pa standarde, navodila in strokovno literaturo (norme, pojasnila). Že iz naštetega lahko ugotovite, da gre za temeljito strokovno predstavitev polaganja talnih oblog – od začetka do konca.
Prevod priročnika je nastajal dobrega pol leta, saj so strokovne knjige zahtevne in jih je treba temeljito pripraviti. Strokovnjaki so večkrat pregledali besedilo in predlagali izboljšave. Izdaja priročnika je tudi velik finančni zalogaj; med drugim sta jo denarno podprla podjetje Dunloplan in slovenski sponzor Gradbeni finalist.
Ker pri nas že dvajset let nimamo izobraževalnega programa za parketarje in druge polagalce podov, je vaš prevod gotovo dobrodošlo strokovno gradivo …
Da. Omenil sem že, kako pomembna sta izobraževanje in usposabljanje polagalcev podov. Naj utemeljim s primerom. V Evropi in tudi v Sloveniji je čedalje bolj priljubljen gotov, panelni parket. Mlajši vidijo v polaganju takega parketa sicer večji zaslužek, vendar pa je izjemno pomembno, da se ga naučijo tudi pravilno in kakovostno polagati. Mi smo se lotili polaganja parketa s »svap« sistemom (podobno kot klik). Ker ga polagalci niso znali uporabiti, smo povabili tuje tehnike, da so nam pokazali in opisali način polaganja. Ugotovili smo, da nismo imeli primernega orodja, polaganje pa je sicer zelo preprosto. V takih primerih se pokaže pomen izobraževanja – polagalci bi morali spremljati novosti in razvoj! Zato smo se v Efcomu odločili, da bomo ob izidu slovenskega prevoda priročnika pripravili več seminarjev na Gradbenem inštitutu v Ljubljani.
Odlomek iz Priročnika za polaganje talnih oblog
Področja uporabe
Izbira obloge
S pomočjo tehničnih informacij in po desetletnih izkušnjah s snovmi za talne obloge je danes strokovnjakom omogočeno, da vedno lahko izberejo pravo oblogo za določen namen. Polagalec talnih oblog se mora pred začetkom dela ozirati na lokalne pogoje in možne vplive kasneje. On je odgovoren za izbiro obloge.
Preden se odločimo za neko talno oblogo, je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja:
Kakšna bo obremenitev tal (obremenitveni razred, vtisljivost, kolesca stolov itd.)?
Čemu bodo tla še izpostavljena (vlaga, agresivna sredstva, cigaretni ogorki itd.)?
Kaj še zahtevamo od obloge (zvočno, toplotno izolacijo, elektrostatičnost, gorljivost, protizdrsnost itd.)?
Kakšne so naše estetske in higienske zahteve?
Koliko se obloga umaže, kako jo je potrebno čistiti in negovati?
Pri izbiri barve ni pomemben le izgled, temveč tudi psihološki učinek na človeka. Splošnih navodil za to sicer ni – kriterijev in možnih kombinacij je ogromno, in konec koncev so tudi okusi različni. Vseeno pa je v osnovi za izbiro barve potrebno upoštevati nekaj:
*Talna obloga mora harmonirati z opremo in pohištvom v prostoru.
* Temne barve zožajo in pomanjšajo prostor, svetle ga širijo in
povečajo.
* »Mrzli toni« so denimo modri in zeleni, »topli toni« pa denimo rdeči
in rjavi.
* Rustikalne in močno marmorirane so bolj občutljive na umazanijo
kot enobarvne obloge.
Splošno velja: Kjer bodo tla zelo obremenjena, izgled podredimo funkcionalnosti. Ker pa je na razpolago toliko izbire, pa nam kljub temu ni potrebno zanemarjati estetskih vidikov.
