Talne obloge iz PVC nekateri imenujejo kar trde talne obloge kot nasprotje mehkejših tekstilnih. Po standardu SIST EN 649: 1999 se razvrščajo med netekstilne talne obloge, pri katerih je površinska plast (angl. surface layer) iz polivinilklorida (in njegovih modifikacij) kot vezave.
Delimo jih na homogene in heterogene. Prve so eno- ali večslojne, sestava in barva plasti pa sta enaki, narejeni po istem vzorcu vzdolž celotne debeline obloge. Heterogene pa so iz plasti uporabne (hodne) površine in drugih sprijetih slojev, ki se po sestavi in/ali vzorcu razlikujejo in lahko ojačajo hodno površino.
Spodnja plast oziroma hrbtišče je lahko narejeno iz penjenega PVC (vinilne talne obloge), na podlagi plute, iz poliestrske vlaknovine, stiskane plute ali jutaste polsti. Med slednje sodi tudi topli pod, ki je kombinacija iglane jutaste polsti in hodnega sloja iz PVC. Topli podi so lahko izdelani po postopku tiskanja ali vtisnjenja. Pri tiskanem izdelku se na prvi PVC-sloj z gravirnim valjem na tiskarskem stroju tiska poljuben vzorec, pri postopku vtisnjenja pa valj, ki ni gladek, na površino vtisne poljubne reliefne figure.
PVC talne obloge se proizvajajo v različnih debelinah, od 1 do 4 milimetre, in so dobavljive v rolah standardnih širin – 2, 2,5 in 3 metre –ali ploščah standardnih mer 30 x 30 oziroma 60 x 60 centimetrov. Pri rolah standardnih širin, se pravi od 2 do 3 metre, je mogoča tudi izdelava po naročilu. V zadnjem času je na trgu tudi pestra izbira bordur in plošč nestandardnih mer, kar omogoča sestavljanje raznovrstnih vzorcev.
Obloge iz polivinilklorida se odlikujejo po odpornosti proti obrabi in poškodbam, preprostem čiščenju in vzdrževanju ter dobri zvočni izolaciji. Toplotna upornost je odvisna od debeline obloge, giblje pa se med 0,011 in 0,042 m² K/W, kar pomeni, da je taka obloga primerna tudi za polaganje na ogrevane estrihe – naj opomnimo, da sme biti pri takem polaganju najvišja vrednost toplotne upornosti 0,15 m² K/W. Obloge iz PVC so lahko antistatične, elektroprevodne (z dodatkom grafita) in ognjevzdržne. Vgrajujejo se preprosto, so izredno funkcionalne, odlikuje pa jih lep estetski videz.
Po standardu SIST EN 685: 1999 delimo PVC talne obloge po obremenitvi na tri glavne razrede. Za vsakega je predvidena namembnost obloge, kot je razvidno iz tabele št. 1.
Tabela št. 1: Razdelitev PVC talnih oblog po standardu SIST EN 685: 1999
| Razred obremenitve | Pohodnost | Namembnost |
| 21 | stanovanje, nizka | spalnica |
| 22 | stanovanje, srednja | dnevni prostori |
| 23 | stanovanje, visoka | hodnik, predsoba |
| 31 | poslovni prostori, nizka | hotelske sobe, majhne pisarne |
| 32 | poslovni prostori, srednja | pisarne, bari, butiki |
| 33 | poslovni prostori, visoka | lokali, javni prostori, trgovine, šole |
| 34 | zelo visoka | letališča, večnamenske dvorane |
| 41 | industrija, nizka | delavnice, kjer se opravlja delo sede z občasno uporabo vozil |
| 42 | industrija, srednja | delavnice, kjer se opravlja delo stoje ali/in z uporabo vozil |
| 43 | industrija, visoka | proizvodne dvorane, skladišča |
Viri:
Zbirka informativnih listov “Za učinkovito rabo energije”, 1/13 Talno ogrevanje, MGD, AURE, Ljubljana, 1999
Standard SIST EN 649: 1999
Standard SIST EN 685: 1999
Spletne strani
Katalogi in prospekti različnih proizvajalcev PVC talnih oblog
