Že vrsto let je največja vrednota Slovencev zdravje, kar potrjuje tudi anketa, ki jo objavlja časopis Delo v zadnji številki v letu. Med drugim sprašujejo Slovence, katere vrednote so zanje najpomembnejše. Vsa leta je na prvem mestu zdravje, iz leta v leto pa se povečuje število anketirancev, ki jim je največja vrednota zdravje.

Narava in vrtovi ugodno vplivajo na zdravje. To so vedeli stari narodi na Bližnjem vzhodu že pred tisočletji. Prvi zapis o vrtovih je iz rimskih časov, ko je Plinij mlajši zapisal, kako je prijetno sedeti v vrtu, ki ga je vrtnar uredil po grškem vzoru. Če se človek počuti dobro, ugodje zanesljivo vpliva na zdravje. Vendar je bilo ugodje teh vrtov namenjeno le izbrancem, večina pa je morala v njih trdo delati.

Pred skoraj stoletjem in pol je nemški zdravnik Moritz Schreber uspel, da so v Leipzigu razdelili 100 parcelic zemlje tovarniškim delavcem, da so lahko na njih pridelovali zelenjavo. Bil je prepričan, da bo nanje dobro deloval svež zrak, pa tudi pridelana zelenjava. Po prvi svetovni vojni je bilo že več kot milijon takšnih vrtičkov. Iz enakih razlogov je danes vse več vrtičkarjev tudi v najbogatejših deželah, zelenjavni vrtički se pojavljajo tudi v vrtovih najdražjih vil, delo v njih pa je razumljeno kot najboljša rekreacija.

V zadnjih desetletjih preteklega stoletja so se začele pojavljati najprej v ZDA, zatem v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Japonskem, v skandinavskih državah in tudi drugod resne raziskave o vplivu naravnega okolja, urbanih zelenih površin in vrtov na telesno in duševno zdravje ter obnašanje ljudi. Spodaj našteti učinki so rezultat resnih znanstvenih študij, povzetih iz uveljavljenih znanstvenih revij. Že stari Grki so vedeli, da je »zdrav duh v zdravem telesu« in da je za zdravo telo potrebno gibanje. Po teh spoznanjih se ravna tudi sodobno načrtovanje in urejanje javnih in zasebnih zelenih površin.

Naj omenim nekaj zanimivih in poučnih dognanj:

Hitrejša ozdravitev, manj obolenj
•    Raziskave so pokazale, da za zmanjšanje fizičnih in celo psihičnih težav ni nujno, da se ljudje zadržujejo v naravnem okolju, zadostuje že gledanje filmov o naravi ali slik krajine.
•    Znan je primer, ko so sledili zdravljenju bolnikov po operaciji žolča. Skupina bolnikov, ki je iz bolniške sobe videla samo opečnato steno, je bila v povprečju izpuščena iz bolnice po 8,7 dneva. Skupina bolnikov, ki je videla drevesa, pa je bila odpuščena po 7,96 dneva. Do podobnih rezultatov je prišel drugi raziskovalec, ko je raziskoval zdravje jetnikov. Manj so zbolevali tisti, ki so skozi okno gledali na travnik kot tisti, ki so gledali v steno.

Boljša koncentracija
•    Proučevanje koncentracije študentov na izpitih je pokazalo, da so študentje, ki so opravljali izpite v prostorih s pogledom v naravo, imeli boljšo koncentracijo. V prostorih s pogledom v zid je bila koncentracija slabša, zato tudi slabši rezultati.
•    Druga študija je proučevala, kako ljudje zaznavajo naravo. Pozitivni učinki niso odvisni od vremena, zraka ali sončnega zahoda. Pomemben dejavnik dobrega počutja je pogled na vodo, trato, drevesa.

Sprostitev
•    Nizozemski znanstveniki so proučevali, kako okrevajo pacienti po hudih stresih. Gledanje filmov in diapozitivov o naravi je povzročilo padec krvnega tlaka in znižanje napetosti mišic, kar je ugodno za hitrejše okrevanje.
•    Druga dva Nizozemca sta proučevala ljudi, ki doživljajo strese pri delu. Ugotovila sta, da so si po napornem tednu za konec tedna sami izbrali sprehode po parkih ali gozdu, po mirnem delovnem tednu pa so se odpravili v nakupovalna središča.

Preventiva
•    Zelo malo podatkov je o tem, kako narava oziroma posebno razmerje med bivalno sredino in naravo preventivno vpliva na ljudi. Ugotovili so, da več kot je zelenja v bivalnem okolju, manj je zdravstvenih težav. Velik je tudi vpliv socialnih in geografskih okoliščin, ni pa razlik med načini zasaditve. Naj bo vrt, park, kulturna krajina ali divja narava, pomembno je le, da je lepo oblikovano in vzdrževano ter da je zeleno.
•    Zeleno okolje stanovanja je v tesni povezavi z zdravjem. V raziskavi so povezali podatke hišnih zdravnikov in krajinske podobe naselij. Pokazalo se je, da se zdravstvene tegobe prebivalcev zmanjšajo, čim več je v okolici zelenja. Velik vpliv ima osebna naklonjenost pacienta do določene oblike narave, okrevanje poteka hitreje, če se pacient sreča s priljubljeno obliko ozelenitve.
•    Chicago, nekdaj ameriška gangsterska prestolnica, je sedaj velemesto z najbolj napredno ureditvijo zelenih površin ter podpovprečnim obsegom kriminala. Primerjali so soseske z enakimi zgradbami, ki jih gradi mesto za socialno ogrožene meščane. Ene imajo urejeno zeleno okolje, posajena so drevesa in urejene trate, druge so brez ozelenitve. V tistih, kjer so urejene zelene površine, so se vse oblike nasilja, ki se pojavljajo v družini, do najhujših na javnih površinah, znatno zmanjšale, nekatere celo za polovico v primerjavi s tistimi, kjer zelene površine niso urejene.

Gibanje v naravnem okolju
•    Gibanje vpliva tudi na psihično zdravje. Športniki so manj izpostavljeni stresom kot tisti, ki niso telesno dejavni. Starejši ljudje, ki se lahko sami gibljejo, dlje skrbijo zase in živijo bolj kakovostno življenje.
•    Postavlja se vprašanje, ali narava v stanovanjskem okolju vpliva na gibanje stanovalcev. Študije so pokazale, da obstaja tesna povezava med naravo v stanovanjskem okolju in gibanjem. Več je zelenih površin v okolici bivališč, večkrat se odločijo za izlete v naravo, kar pomeni gibanje.
•    Narava je pomemben element v okolju starejših ljudi. Starejši obiskovalci parkov, ne glede na socialno in ekonomsko stanje, manjkrat obiščejo zdravnika kot tisti, ki ne hodijo na sprehode v parke. Podobne rezultate so dobili tudi na Finskem. Proučevali so starostnike v domovih. Tisti, ki pogosteje hodijo na sprehode v naravo, so bolj zdravi.
•    Aktivni obiskovalci parkov (telovadijo, tečejo) imajo manjši indeks telesne teže od tistih, ki so pasivni obiskovalci parkov.
•    Obiskovalci parkov, ki se zadržujejo v parku več kot eno uro, imajo nižji krvni tlak od tistih, ki se zadržujejo manj kot eno uro.
•    Ker postaja zdravje vse dražje, lahko sprehajanje v naravi prispeva k velikemu prihranku denarja.
•    2/3 starejših obiskovalcev parkov se po sprehodu po parku počuti zmerno ali zelo dobro.
•    Obiskovalci parkov, ki so telesno dejavni, vzpostavijo hitrejše stike z novimi prijatelji kot tisti, ki so ležerni, ti kažejo tudi več znakov depresije.
•    Ljudje, ki obiskujejo parke z znanci, imajo v primerjavi s tistimi, ki obiskujejo parke sami, višjo raven duševnega zdravja.
•    Meščani, ki imajo lažji dostop do parka, obiskujejo park pogostejše, so telesno aktivni in redkeje obiščejo zdravnika kot ostali meščani.
•    Ljudje, ki pogosteje obiskujejo parke, imajo boljši odnos do svojega zdravja.
•    Polovica vseh odraslih, ki opravijo v parku aerobne vaje, so nato boljše volje.
•    Raziskovalni objekti – ljudje, ki so tekli skozi simuliran park, so si opomogli hitreje od stresnih situacij kot tisti, ki so tekli skozi simulirane pozidane strukture.
•    Starejše osebe, ki so zaposlene s širokim razponom dejavnosti v parku (vrtu), so kazale opazno boljše telesno zdravje.

Izobraževanje in zdravljenje z delom v vrtu
•    Že dolgo je znano, da so ljudje, ki obdelujejo svoj vrt, bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti, ki tega ne počnejo. Raziskave v ZDA so pokazale, da to drži za 40 odstotkov ljudi, 46 odstotkov ljudi pa želi naravno stanovanjsko okolje.
•    Sodobni izobraževalni sistemi temeljijo na računalniški tehnologiji, ki do učencev ni prijazna, zato se v ZDA uvaja vrtnarjenje v šolskem vrtu kot nasprotje računalniške tehnologije. Učenci pridobijo ročne spretnosti, ob skrbi za rastline vadijo prevzem odgovornosti in skrbi za živo bitje.
•    Otroci skoraj ne poznajo več rastlin in hrane v nepredelani obliki. V šolskem ali domačem vrtu jih spoznajo, pridobijo tudi druga znanja o hrani in prehranjevanju. Večina si to zapomni za vse življenje. Do podobnih izkušenj prihajajo tudi v Evropi, ponovno je vse več šol s šolskim vrtom. Ena od vodilnih držav na tem področju je Hrvaška, kjer jim šolska oblast posveča veliko pozornost ter jih na razne načine spodbuja. Osnovne šole imajo vrtove, kjer je to mogoče.
•    Z vrtno terapijo oz. z zdravljenjem z vrtom so dosegli dobre rezultate pri psihičnem in fizičnem počutju ljudi. Najboljše rezultate so dosegli pri zdravljenju otrok, starostnikov in zasvojenih ljudi.
•    Zanimanje za vrtno terapijo se v Evropi povečuje. Vse več ljudi se zaveda, da doživetje narave v vrtu veliko pripomore k psihičnemu in fizičnemu zdravju, kar je največja vrednota vrta.
•    Pridelki z vrta so vedno sveži. V veleblagovnicah je sveža zelenjava samo na videz sveža. Sodobni načini hranjenja ji dolgo ohranjajo svež videz, posebno pri plodovkah, notranja kakovost pa je vprašljiva. To spoznamo šele, ko vanjo ugriznemo.