Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je krovna nacionalna organizacija za uresničevanje razvojne politike pri razvoju podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji. Agencija se je oblikovala avgusta 2005 na podlagi sklepa vlade o preoblikovanju takratnega Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, s 1. januarjem 2006 pa se je k njej pripojila Agencija za gospodarsko promocijo in tuje investicije (nekdanji TIPO).
Temeljno poslanstvo JAPTI je dvig podjetniške kulture in vzpostavitev učinkovitega sistema ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje inovativnosti, pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge, širitev mreže predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini ter vzpostavitev prijaznejšega administrativnega in poslovnega okolja za tuje naložbe. S Sašo Lavrič, namestnico direktorja JAPTI, smo se pogovarjali o tem, kako bi lahko omenjene načrte uresničevali tudi pri polagalcih talnih oblog.
Vizija JAPTI je postati nosilec podjetniškega razvoja. S kakšnim namenom še deluje agencija? Kako bi lahko to delovanje koristilo podjetjem oziroma našim bralcem, polagalcem talnih oblog? Ali jim lahko pomagate pri izboljšanju konkurenčnosti, jih spodbujate k inovativnosti oziroma pomagate pri prodoru na slovenski in tuji trg? Kako izvajate te naloge oziroma kako tečejo aktivnosti?
Delovanje agencije je razdeljeno na sektor za podjetništvo in sektor za tuje neposredne investicije in internacionalizacijo. Sektor za podjetništvo si prizadeva za dvig podjetniške kulture v okolju in ustvarjanje ugodnega podjetniškega okolja za nastanek in delovanje novih inovativnih podjetij. Ena izmed nalog je vzpostavljanje učinkovitega podpornega okolja za podjetnike, podjetja in potencialne podjetnike v vseh fazah njihovega razvoja za dostop do različnih podpornih storitev. Poleg tega si sektor prizadeva za večje povezovanje med podjetji, predvsem med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom. V povezavi s tem spodbuja tudi inovativnost podjetij in se trudi za izboljšanje razmer za razvoj in prenos znanja v gospodarstvo. Ne nazadnje je ena izmed nalog spodbujanje podjetniških vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije. S tem se povečujejo možnosti za ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Omeniti je treba, da JAPTI ponuja podjetjem tudi finančne spodbude prek različnih razpisov.
Cilj sektorja za tuje neposredne investicije in internacionalizacijo je prispevanje k hitrejši in kakovostnejši globalizaciji slovenskega gospodarstva. V okviru spodbujanja tujih neposrednih naložb skrbimo za zagotavljanje kakovostnih svetovalnih storitev, analiziranje konkurenčnosti Slovenije, dodeljevanje finančnih spodbud prek javnega razpisa … V okviru internacionalizacije pa izvajamo številne aktivnosti, ki naj bi pomagale zlasti malim in srednjim podjetjem prodreti na trg. Ponujamo zunanjetrgovinske informacije in svetovanje na spletnem portalu Izvozno okno, izobraževanje za mednarodno poslovanje, promoviramo ponudbo slovenskega gospodarstva, organiziramo vhodne in izhodne gospodarske delegacije, konference in seminarje ter promocijske skupinske nastope na sejmih, konferencah ter predstavitvah v Sloveniji in tujini, vzpostavljamo pa tudi sodelovanje s poslovnimi klubi v tujini.
V Sloveniji je vse več podjetnikov. S podjetništvom se je začelo leta 2007 ukvarjati 64 tisoč posameznikov oziroma je podjetje obstajalo manj kot tri leta in pol. V Sloveniji je skupaj okoli 107 tisoč podjetnikov. Poleg tega je bilo v obrtnem registru leta 2005 vpisanih 370 posameznikov, ki imajo kot glavno dejavnost navedeno polaganje talnih oblog, 2.607 pa ima omenjeno dejavnost navedeno kot stransko, sekundarno. Zakaj se vse več ljudi loteva podjetništva?
V Evropski uniji je zdaj 23 milijonov malih in srednjih podjetij, kar je precej. To število, kot ugotavljate, narašča tudi v Sloveniji. Da se vse več ljudi loteva podjetništva, je kompleksen pojav, plod skupnega desetletnega prizadevanja Slovenije in njenih institucij. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da je vse več podjetnikov iz priložnosti, torej se lotijo podjetništva zato, ker so zaznali zanimivo priložnost, in ne, ker bi bili v to prisiljeni. K temu je gotovo pripomoglo tudi izvajanje ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenskega podjetniškega sklada, Tehnološke agencije, naše agencije in drugih. Opazen je tudi razvoj podjetniške kulture, promocije podjetništva in podjetniških projektov med mladimi, kar je tek na dolge proge in čemur agencija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo daje velik poudarek. Generacije mladih, ki so izkusile podjetništvo v obdobju odraščanja, so zdaj odrasle in se prej lotevajo podjetništva. Dobro razvita in dostopna je tudi infrastruktura za podjetnike začetnike, pri tem mislim na tehnološke parke, točke VEM, podjetniške in univerzitetne inkubatorje.
Na omenjenem področju so registrirana predvsem manjša podjetja. Zakaj zlasti mala in srednja podjetja potrebujejo pomoč in nasvete pri spodbujanju internacionalizacije?
Obrtniki, mikro, mala in srednja podjetja imajo danes za internacionalizacijo veliko več možnosti kot nekoč, a tega kljub temu še ne izkoriščajo dovolj, predvsem zaradi omejenega dostopa do finančnih in človeških virov, pa tudi pomanjkanja specifičnega znanja. Zato za iskanje novih priložnosti in prodor na tuje trge še toliko bolj potrebujejo strokovno pomoč institucij, kot je naša. Vsaka pomoč je malemu podjetniku v fazi razvoja nadvse dobrodošla. Če prodira na novi trg, tam velja krajevno pravo države, kamor želi razširiti svoje poslovanje, tam so seveda tudi drugi poslovni običaji in navade, drug jezik, drugačna zakonodaja in predpisi. Pri tem mu lahko veliko pomagajo informacije iz prve roke, ki mu jih lahko ponudijo vodje naših predstavništev v tujini, pa tudi ekonomski svetovalci na posameznih veleposlaništvih. Pod okriljem JAPTI deluje sedem predstavništev v tujini, in sicer v Milanu, Bukarešti, Düsseldorfu, Istanbulu, Sao Paulu, Kazanu in Šanghaju, v ustanavljanju je tudi predstavništvo v Kuvajtu. Pripravlja se študija, s katero se bo analizirala ekonomska upravičenost odpiranja novih predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini. Predvidoma bo JAPTI še letos odpiral nova.
Storitve agencije na področju internacionalizacije poleg mreže predstavništev slovenskega gospodarstva po svetu obsegajo tudi obiske sejmov ter organiziranje vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij na oddaljene in bližnje trge, pri čemer sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Letos imamo v načrtu 20 vhodnih in 25 izhodnih gospodarskih delegacij in se pilotno lotevamo tudi sofinanciranja do 10 poslovnih klubov slovenskih podjetij v tujini. Ti namreč pomagajo slovenskim podjetjem, predvsem malim in srednjim, z informacijami in izkušnjami ter vzpostavitvijo stikov s podjetji, ki delujejo v državi poslovnega kluba in se zanimajo za sodelovanje s Slovenijo. Ne nazadnje je podjetjem v veliko pomoč tudi spletni portal www.izvoznookno.si, ki ponuja številne uporabne informacije.
JAPTI si prav tako prizadeva čim bolj razviti podjetniško kulturo in učinkovito podporno okolje. Kaj je pomembno pri tem, da podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog, čim hitreje in bolje dosežejo razvoj podjetniške kulture in nemoteno poslovanje?
Podjetniška kultura, ki temelji na zaupanju, komunikaciji, soudeležbi in daje prostor za odgovorno ravnanje posameznika, je bistvena za podjetniški uspeh. Dejstvo je, da je razvoj podjetniške kulture dolgotrajen proces. Verjamemo, da ste se že srečali s plačilno disciplino, ki izraža določeno stopnjo te kulture, o kateri me sprašujete, tudi z vlaganjem v mlade kadre, s prenosom obrti na potomce, z zagotavljanjem enakih možnosti, skrbjo za starejše delavce, pridobivanje standardov kakovosti, razvojem novih, ekološko sprejemljivejših materialov, s sponzorstvom lokalnih športnih društev, z zagotavljanjem storitve z nasmehom, poštenim plačilom in poštenim delom ... Vse to namreč je podjetniška kultura.
Razvoj podjetniške kulture pri nas na JAPTI poteka prek programa izobraževanja in promocije podjetništva, posebno med mladimi. V podjetniške projekte vključuje že osnovnošolce, s katerimi spregovorimo o podjetništvu nasploh, o vrednotah, podjetniški miselnosti in drugem. Organiziramo tudi podjetniške dogodke za druge ciljne skupine po Sloveniji, ki so del aktivnosti razvoja podjetniške kulture.
S finančno podporno shemo tudi spodbujate investicije v gospodarsko-razvojno-logističnih platformah, prav tako je finančna podpora namenjena raziskovalno-razvojnim dejavnostim v podjetjih. Kaj to pomeni za sleherno skupino? Razvoj novih izdelkov, tehnologije, storitev?
Letos JAPTI prvič objavlja tudi finančne spodbude s področja raziskav in razvoja. Vsi razpisi agencije so usmerjeni k povečanju dodane vrednosti, spodbujanju tehnološkega razvoja in povečevanju intelektualnega kapitala v podjetjih. Naj omenimo dva razpisa, prvi je za spodbujanje oblikovanja interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo pri tehnološko-razvojnih projektih podjetij. Drugi je javni razpis za spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja. Pri tem gre za prehode visokokvalificiranega kadra iz institucij znanja, torej univerz, fakultet v večja podjetja ali pa iz večjih podjetij v manjša. S tem imajo mala podjetja možnost pridobiti visokokvalificirani kader, ki si ga sama ne bi mogla privoščiti, mi pa jim določeno obdobje subvencioniramo bruto plačo.
Omenjate tudi gospodarsko-razvojno-logistične platforme. Do leta 2013 naj bi bilo po vsej Sloveniji, tam, kjer sta dovolj veliki kritična masa institucij znanja, gospodarskega razvoja ter koncentracija gospodarstva in prebivalstva, devet takšnih središč. Te platforme kot infrastruktura nacionalnega pomena obsegajo poslovno-industrijska območja nacionalnega pomena, tehnološke parke, mrežne regionalne podjetniške inkubatorje in univerzitetne (visokošolske) inkubatorje s pisarnami za prenos tehnologij. Z njimi se bo spodbudilo in razvilo inovativno okolje ter inovacije, instrumenti vlaganja in infrastrukture javno-zasebnega partnerstva, pospešil se bo razvoj storitvene dejavnosti, razvoj inovativno usmerjenih naložb in strateških projektov ter tehnološki razvoj.
Čeprav sredstva za gradnjo infrastrukture v okviru gospodarsko-razvojno-logističnih platform ne bodo namenjena neposredno malim in srednjim podjetjem, pa bodo lahko ta – in med njimi seveda tudi podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog – polno izkoristila ugodnosti in prednosti, ki jih bo zagotavljala vzpostavljena infrastruktura. Med omenjenimi prednostmi bi poudarila možnost ugodnega najema poslovnih prostorov, sodobno informacijsko infrastrukturo, koncentracijo raziskovalnih in tehnoloških podjetij ter spodbude za odpiranje novih delovnih mest. Omenjeno je gotovo spodbuda tudi za podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog, predvsem tista, ki se dobro zavedajo, kako pomembno je strankam nenehno ponujati nove, bolj kakovostne izdelke in storitve.
Inovativnost se vse pogosteje uporablja kot sinonim za uspešno podjetje. Danes je za poslovne objekte tako rekoč nuja, ne konkurenčna prednost. So slovenska podjetja dovolj prodorna in iznajdljiva v evropskem gospodarstvu?
Opredelitev inovativnega podjetja je več, naj povzamem le eno, po kateri je inovativno podjetje tisto, ki razvija izdelke, procese in storitve ter se inovativno odziva na zahteve trgov in osredotoča na reševanje težav kupcev. Na Slovenskem forumu inovacij, ki je osrednja slovenska prireditev s področja inovativnosti in bo oktobra letos že tretjič, se zbere približno 170 novih inovativnih izdelkov in storitev. To pa še zdaleč ni vse. Veliko je tudi takšnih, ki se neodvisno od naših aktivnosti razvijajo v posameznih razvojnih oddelkih inovativnih podjetij. Čeprav Slovenija na lestvici inovativnosti ni ravno visoko, pa je treba priznati, da so naša podjetja precej inovativna. Sicer pa je treba poudariti, da vodi od invencije do inovacije razvojna pot, polna uspehov in napredka, ki jo je veliko laže prehoditi s pomočjo podpornih institucij, predvsem pot od ideje do tržno uspešnega izdelka, saj veliko idej do te faze sploh ne pride in tu je težava. Neredko imajo podjetja oziroma inovatorji odlične ideje, a jih ne znajo pripeljati do tržno zanimivega izdelka. Prepričani smo, da bo Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost, ki ga vzpostavljamo na JAPTI, v prihodnje odigral veliko vlogo pri razvoju inovativnosti v malih in srednjih podjetjih.
Sicer pa JAPTI prek razpisa že vrsto let sofinancira inovativno in podjetniško okolje. Tako smo lani sofinancirali delovanje 11 subjektom inovativnega okolja (tehnološkim parkom, podjetniškim inkubatorjem in univerzitetnim inkubatorjem) ter opravljanje podpornih storitev za inkubirana podjetja. Prek mreže subjektov inovativnega okolja je bilo podprtih 115 tehnološko naravnanih oziroma inovativnih inkubiranih podjetij. Sicer pa opažamo, da inkubirana podjetja, ki jih podpiramo prek subjektov inovativnega okolja, sestavljajo najprodornejše jedro podjetij v okviru tekmovanja Start:up Slovenija. Dejstvo je, da je bilo letos na njem vseh osem finalistov iz skupine inkubiranih podjetij, kar dokazuje, da podpora inovativnega okolja spodbudno vpliva na inovativna podjetja in da se raven njihovih storitev izboljšuje.
Kako lahko ciljna skupina naveže stik z vašimi podjetniškimi svetovalci?
V katalog podjetniških svetovalcev, ki je objavljen na naši spletni strani www.japti.si in www.podjetniski-portal.si, je trenutno vpisanih več kot 800 svetovalcev iz celotne Slovenije. Glede na področje, ki zanima posameznika, ter statistično regijo in občino, v kateri je, si izbere svetovalca in se odloči za obisk. Sicer pa se lahko oglasi tudi na vstopni točki VEM, ki so regionalno dostopne vsakemu podjetniku. Trenutno imamo po vsej Sloveniji izbranih 36 točk, kjer lahko podjetnik dobi celostno storitev, ki je lahko zelo splošna ali pa zelo specifična, od informiranja, poslovnega svetovanja, informacij o izvozu, aktualnih razpisih in še čem.
Zelo uporabna je storitev vavčerskega svetovanja, pri čemer podjetnik po subvencionirani ceni dobi svetovanje, ali pa vavčerskega usposabljanja, ki je instrument za razvoj dodatnih znanj v podjetjih. Namen vavčerskega svetovanja in usposabljanja je spodbuditi podjetnike k izkoriščanju zunanjih strokovnjakov, s pomočjo katerih lahko pridobijo dodatno znanje in sposobnost samostojnega reševanja težav ali izkoriščanja podjetniških priložnosti. Delujoča podjetja lahko izkoristijo subvencije do 50 odstotkov neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, največ 4.000 evrov, in do 45 odstotkov neto vrednosti upravičenih stroškov usposabljanja, največ 2.000 evrov, v obdobju trajanja pogodbe. Subvencijo za usposabljanja lahko prejmejo le mikro in mala podjetja, subvencijo za svetovanje pa lahko poleg mikro in malih podjetij pridobijo tudi srednja. Poleg tega lahko potencialni podjetniki izkoristijo subvencije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, največ 1.500 evrov bruto, v obdobju trajanja pogodbe, če se v 12 mesecih samozaposlijo oziroma v samostojni dejavnosti odprejo vsaj eno novo delovno mesto.
Janja Napast
Temeljno poslanstvo JAPTI je dvig podjetniške kulture in vzpostavitev učinkovitega sistema ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje inovativnosti, pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge, širitev mreže predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini ter vzpostavitev prijaznejšega administrativnega in poslovnega okolja za tuje naložbe. S Sašo Lavrič, namestnico direktorja JAPTI, smo se pogovarjali o tem, kako bi lahko omenjene načrte uresničevali tudi pri polagalcih talnih oblog.
Vizija JAPTI je postati nosilec podjetniškega razvoja. S kakšnim namenom še deluje agencija? Kako bi lahko to delovanje koristilo podjetjem oziroma našim bralcem, polagalcem talnih oblog? Ali jim lahko pomagate pri izboljšanju konkurenčnosti, jih spodbujate k inovativnosti oziroma pomagate pri prodoru na slovenski in tuji trg? Kako izvajate te naloge oziroma kako tečejo aktivnosti?
Delovanje agencije je razdeljeno na sektor za podjetništvo in sektor za tuje neposredne investicije in internacionalizacijo. Sektor za podjetništvo si prizadeva za dvig podjetniške kulture v okolju in ustvarjanje ugodnega podjetniškega okolja za nastanek in delovanje novih inovativnih podjetij. Ena izmed nalog je vzpostavljanje učinkovitega podpornega okolja za podjetnike, podjetja in potencialne podjetnike v vseh fazah njihovega razvoja za dostop do različnih podpornih storitev. Poleg tega si sektor prizadeva za večje povezovanje med podjetji, predvsem med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom. V povezavi s tem spodbuja tudi inovativnost podjetij in se trudi za izboljšanje razmer za razvoj in prenos znanja v gospodarstvo. Ne nazadnje je ena izmed nalog spodbujanje podjetniških vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije. S tem se povečujejo možnosti za ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Omeniti je treba, da JAPTI ponuja podjetjem tudi finančne spodbude prek različnih razpisov.
Cilj sektorja za tuje neposredne investicije in internacionalizacijo je prispevanje k hitrejši in kakovostnejši globalizaciji slovenskega gospodarstva. V okviru spodbujanja tujih neposrednih naložb skrbimo za zagotavljanje kakovostnih svetovalnih storitev, analiziranje konkurenčnosti Slovenije, dodeljevanje finančnih spodbud prek javnega razpisa … V okviru internacionalizacije pa izvajamo številne aktivnosti, ki naj bi pomagale zlasti malim in srednjim podjetjem prodreti na trg. Ponujamo zunanjetrgovinske informacije in svetovanje na spletnem portalu Izvozno okno, izobraževanje za mednarodno poslovanje, promoviramo ponudbo slovenskega gospodarstva, organiziramo vhodne in izhodne gospodarske delegacije, konference in seminarje ter promocijske skupinske nastope na sejmih, konferencah ter predstavitvah v Sloveniji in tujini, vzpostavljamo pa tudi sodelovanje s poslovnimi klubi v tujini.
V Sloveniji je vse več podjetnikov. S podjetništvom se je začelo leta 2007 ukvarjati 64 tisoč posameznikov oziroma je podjetje obstajalo manj kot tri leta in pol. V Sloveniji je skupaj okoli 107 tisoč podjetnikov. Poleg tega je bilo v obrtnem registru leta 2005 vpisanih 370 posameznikov, ki imajo kot glavno dejavnost navedeno polaganje talnih oblog, 2.607 pa ima omenjeno dejavnost navedeno kot stransko, sekundarno. Zakaj se vse več ljudi loteva podjetništva?
V Evropski uniji je zdaj 23 milijonov malih in srednjih podjetij, kar je precej. To število, kot ugotavljate, narašča tudi v Sloveniji. Da se vse več ljudi loteva podjetništva, je kompleksen pojav, plod skupnega desetletnega prizadevanja Slovenije in njenih institucij. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da je vse več podjetnikov iz priložnosti, torej se lotijo podjetništva zato, ker so zaznali zanimivo priložnost, in ne, ker bi bili v to prisiljeni. K temu je gotovo pripomoglo tudi izvajanje ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenskega podjetniškega sklada, Tehnološke agencije, naše agencije in drugih. Opazen je tudi razvoj podjetniške kulture, promocije podjetništva in podjetniških projektov med mladimi, kar je tek na dolge proge in čemur agencija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo daje velik poudarek. Generacije mladih, ki so izkusile podjetništvo v obdobju odraščanja, so zdaj odrasle in se prej lotevajo podjetništva. Dobro razvita in dostopna je tudi infrastruktura za podjetnike začetnike, pri tem mislim na tehnološke parke, točke VEM, podjetniške in univerzitetne inkubatorje.
Na omenjenem področju so registrirana predvsem manjša podjetja. Zakaj zlasti mala in srednja podjetja potrebujejo pomoč in nasvete pri spodbujanju internacionalizacije?
Obrtniki, mikro, mala in srednja podjetja imajo danes za internacionalizacijo veliko več možnosti kot nekoč, a tega kljub temu še ne izkoriščajo dovolj, predvsem zaradi omejenega dostopa do finančnih in človeških virov, pa tudi pomanjkanja specifičnega znanja. Zato za iskanje novih priložnosti in prodor na tuje trge še toliko bolj potrebujejo strokovno pomoč institucij, kot je naša. Vsaka pomoč je malemu podjetniku v fazi razvoja nadvse dobrodošla. Če prodira na novi trg, tam velja krajevno pravo države, kamor želi razširiti svoje poslovanje, tam so seveda tudi drugi poslovni običaji in navade, drug jezik, drugačna zakonodaja in predpisi. Pri tem mu lahko veliko pomagajo informacije iz prve roke, ki mu jih lahko ponudijo vodje naših predstavništev v tujini, pa tudi ekonomski svetovalci na posameznih veleposlaništvih. Pod okriljem JAPTI deluje sedem predstavništev v tujini, in sicer v Milanu, Bukarešti, Düsseldorfu, Istanbulu, Sao Paulu, Kazanu in Šanghaju, v ustanavljanju je tudi predstavništvo v Kuvajtu. Pripravlja se študija, s katero se bo analizirala ekonomska upravičenost odpiranja novih predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini. Predvidoma bo JAPTI še letos odpiral nova.
Storitve agencije na področju internacionalizacije poleg mreže predstavništev slovenskega gospodarstva po svetu obsegajo tudi obiske sejmov ter organiziranje vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij na oddaljene in bližnje trge, pri čemer sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Letos imamo v načrtu 20 vhodnih in 25 izhodnih gospodarskih delegacij in se pilotno lotevamo tudi sofinanciranja do 10 poslovnih klubov slovenskih podjetij v tujini. Ti namreč pomagajo slovenskim podjetjem, predvsem malim in srednjim, z informacijami in izkušnjami ter vzpostavitvijo stikov s podjetji, ki delujejo v državi poslovnega kluba in se zanimajo za sodelovanje s Slovenijo. Ne nazadnje je podjetjem v veliko pomoč tudi spletni portal www.izvoznookno.si, ki ponuja številne uporabne informacije.
JAPTI si prav tako prizadeva čim bolj razviti podjetniško kulturo in učinkovito podporno okolje. Kaj je pomembno pri tem, da podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog, čim hitreje in bolje dosežejo razvoj podjetniške kulture in nemoteno poslovanje?
Podjetniška kultura, ki temelji na zaupanju, komunikaciji, soudeležbi in daje prostor za odgovorno ravnanje posameznika, je bistvena za podjetniški uspeh. Dejstvo je, da je razvoj podjetniške kulture dolgotrajen proces. Verjamemo, da ste se že srečali s plačilno disciplino, ki izraža določeno stopnjo te kulture, o kateri me sprašujete, tudi z vlaganjem v mlade kadre, s prenosom obrti na potomce, z zagotavljanjem enakih možnosti, skrbjo za starejše delavce, pridobivanje standardov kakovosti, razvojem novih, ekološko sprejemljivejših materialov, s sponzorstvom lokalnih športnih društev, z zagotavljanjem storitve z nasmehom, poštenim plačilom in poštenim delom ... Vse to namreč je podjetniška kultura.
Razvoj podjetniške kulture pri nas na JAPTI poteka prek programa izobraževanja in promocije podjetništva, posebno med mladimi. V podjetniške projekte vključuje že osnovnošolce, s katerimi spregovorimo o podjetništvu nasploh, o vrednotah, podjetniški miselnosti in drugem. Organiziramo tudi podjetniške dogodke za druge ciljne skupine po Sloveniji, ki so del aktivnosti razvoja podjetniške kulture.
S finančno podporno shemo tudi spodbujate investicije v gospodarsko-razvojno-logističnih platformah, prav tako je finančna podpora namenjena raziskovalno-razvojnim dejavnostim v podjetjih. Kaj to pomeni za sleherno skupino? Razvoj novih izdelkov, tehnologije, storitev?
Letos JAPTI prvič objavlja tudi finančne spodbude s področja raziskav in razvoja. Vsi razpisi agencije so usmerjeni k povečanju dodane vrednosti, spodbujanju tehnološkega razvoja in povečevanju intelektualnega kapitala v podjetjih. Naj omenimo dva razpisa, prvi je za spodbujanje oblikovanja interdisciplinarnih razvojnih skupin za delo pri tehnološko-razvojnih projektih podjetij. Drugi je javni razpis za spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja. Pri tem gre za prehode visokokvalificiranega kadra iz institucij znanja, torej univerz, fakultet v večja podjetja ali pa iz večjih podjetij v manjša. S tem imajo mala podjetja možnost pridobiti visokokvalificirani kader, ki si ga sama ne bi mogla privoščiti, mi pa jim določeno obdobje subvencioniramo bruto plačo.
Omenjate tudi gospodarsko-razvojno-logistične platforme. Do leta 2013 naj bi bilo po vsej Sloveniji, tam, kjer sta dovolj veliki kritična masa institucij znanja, gospodarskega razvoja ter koncentracija gospodarstva in prebivalstva, devet takšnih središč. Te platforme kot infrastruktura nacionalnega pomena obsegajo poslovno-industrijska območja nacionalnega pomena, tehnološke parke, mrežne regionalne podjetniške inkubatorje in univerzitetne (visokošolske) inkubatorje s pisarnami za prenos tehnologij. Z njimi se bo spodbudilo in razvilo inovativno okolje ter inovacije, instrumenti vlaganja in infrastrukture javno-zasebnega partnerstva, pospešil se bo razvoj storitvene dejavnosti, razvoj inovativno usmerjenih naložb in strateških projektov ter tehnološki razvoj.
Čeprav sredstva za gradnjo infrastrukture v okviru gospodarsko-razvojno-logističnih platform ne bodo namenjena neposredno malim in srednjim podjetjem, pa bodo lahko ta – in med njimi seveda tudi podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog – polno izkoristila ugodnosti in prednosti, ki jih bo zagotavljala vzpostavljena infrastruktura. Med omenjenimi prednostmi bi poudarila možnost ugodnega najema poslovnih prostorov, sodobno informacijsko infrastrukturo, koncentracijo raziskovalnih in tehnoloških podjetij ter spodbude za odpiranje novih delovnih mest. Omenjeno je gotovo spodbuda tudi za podjetja, ki se ukvarjajo s polaganjem talnih oblog, predvsem tista, ki se dobro zavedajo, kako pomembno je strankam nenehno ponujati nove, bolj kakovostne izdelke in storitve.
Inovativnost se vse pogosteje uporablja kot sinonim za uspešno podjetje. Danes je za poslovne objekte tako rekoč nuja, ne konkurenčna prednost. So slovenska podjetja dovolj prodorna in iznajdljiva v evropskem gospodarstvu?
Opredelitev inovativnega podjetja je več, naj povzamem le eno, po kateri je inovativno podjetje tisto, ki razvija izdelke, procese in storitve ter se inovativno odziva na zahteve trgov in osredotoča na reševanje težav kupcev. Na Slovenskem forumu inovacij, ki je osrednja slovenska prireditev s področja inovativnosti in bo oktobra letos že tretjič, se zbere približno 170 novih inovativnih izdelkov in storitev. To pa še zdaleč ni vse. Veliko je tudi takšnih, ki se neodvisno od naših aktivnosti razvijajo v posameznih razvojnih oddelkih inovativnih podjetij. Čeprav Slovenija na lestvici inovativnosti ni ravno visoko, pa je treba priznati, da so naša podjetja precej inovativna. Sicer pa je treba poudariti, da vodi od invencije do inovacije razvojna pot, polna uspehov in napredka, ki jo je veliko laže prehoditi s pomočjo podpornih institucij, predvsem pot od ideje do tržno uspešnega izdelka, saj veliko idej do te faze sploh ne pride in tu je težava. Neredko imajo podjetja oziroma inovatorji odlične ideje, a jih ne znajo pripeljati do tržno zanimivega izdelka. Prepričani smo, da bo Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost, ki ga vzpostavljamo na JAPTI, v prihodnje odigral veliko vlogo pri razvoju inovativnosti v malih in srednjih podjetjih.
Sicer pa JAPTI prek razpisa že vrsto let sofinancira inovativno in podjetniško okolje. Tako smo lani sofinancirali delovanje 11 subjektom inovativnega okolja (tehnološkim parkom, podjetniškim inkubatorjem in univerzitetnim inkubatorjem) ter opravljanje podpornih storitev za inkubirana podjetja. Prek mreže subjektov inovativnega okolja je bilo podprtih 115 tehnološko naravnanih oziroma inovativnih inkubiranih podjetij. Sicer pa opažamo, da inkubirana podjetja, ki jih podpiramo prek subjektov inovativnega okolja, sestavljajo najprodornejše jedro podjetij v okviru tekmovanja Start:up Slovenija. Dejstvo je, da je bilo letos na njem vseh osem finalistov iz skupine inkubiranih podjetij, kar dokazuje, da podpora inovativnega okolja spodbudno vpliva na inovativna podjetja in da se raven njihovih storitev izboljšuje.
Kako lahko ciljna skupina naveže stik z vašimi podjetniškimi svetovalci?
V katalog podjetniških svetovalcev, ki je objavljen na naši spletni strani www.japti.si in www.podjetniski-portal.si, je trenutno vpisanih več kot 800 svetovalcev iz celotne Slovenije. Glede na področje, ki zanima posameznika, ter statistično regijo in občino, v kateri je, si izbere svetovalca in se odloči za obisk. Sicer pa se lahko oglasi tudi na vstopni točki VEM, ki so regionalno dostopne vsakemu podjetniku. Trenutno imamo po vsej Sloveniji izbranih 36 točk, kjer lahko podjetnik dobi celostno storitev, ki je lahko zelo splošna ali pa zelo specifična, od informiranja, poslovnega svetovanja, informacij o izvozu, aktualnih razpisih in še čem.
Zelo uporabna je storitev vavčerskega svetovanja, pri čemer podjetnik po subvencionirani ceni dobi svetovanje, ali pa vavčerskega usposabljanja, ki je instrument za razvoj dodatnih znanj v podjetjih. Namen vavčerskega svetovanja in usposabljanja je spodbuditi podjetnike k izkoriščanju zunanjih strokovnjakov, s pomočjo katerih lahko pridobijo dodatno znanje in sposobnost samostojnega reševanja težav ali izkoriščanja podjetniških priložnosti. Delujoča podjetja lahko izkoristijo subvencije do 50 odstotkov neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, največ 4.000 evrov, in do 45 odstotkov neto vrednosti upravičenih stroškov usposabljanja, največ 2.000 evrov, v obdobju trajanja pogodbe. Subvencijo za usposabljanja lahko prejmejo le mikro in mala podjetja, subvencijo za svetovanje pa lahko poleg mikro in malih podjetij pridobijo tudi srednja. Poleg tega lahko potencialni podjetniki izkoristijo subvencije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, največ 1.500 evrov bruto, v obdobju trajanja pogodbe, če se v 12 mesecih samozaposlijo oziroma v samostojni dejavnosti odprejo vsaj eno novo delovno mesto.
Janja Napast
