Razvoj vrtnarske tehnike in rastlinskega materiala je bil v zadnjih 20 letih zelo hiter in obsežen. Kot na drugih področjih našega življenja sta se tudi tukaj močno spremenila način dela in uporaba materialov. Kar je bilo pred leti še neznano ali zelo drago, je zdaj dostopno vsem.
Tako so začeli v Ameriki gojeno trato (travne zvitke) uporabljati kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta Steve Ekholm in Ast Ryan skonstruirala stroj, ki spodrezuje rušo. V Evropi so bili travni zvitki prvič uporabljeni na svetovni razstavi v Bruslju leta 1957. V naših krajih pa se je gojena trata razmahnila s pojavom slovenskih gojiteljev travnih zvitkov konec osemdesetih let.
Rastline so živa bitja, ki za rast in razvoj potrebujejo svoj čas. S spoznavanjem zakonitosti razvoja in napredkom vrtnarskih strojev se je povečalo in pospešilo gojenje rastlin. Tako je marsikje postalo prava industrija, ki ima kaj malo skupnega z romantičnim razumevanjem vrtnarske stroke. Rastline so namreč gojene v nadzorovanem okolju. Enakomerno dodajanje hrane in vode ob primerni osvetlitvi zelo pospeši njihovo rast. Rastline so v rastlinjakih zelo lepe in cenovno ugodne, vendar nimajo kakovosti, ki je »navadnim« ljudem nevidna. Ta notranja kakovost pomeni odpornost proti boleznim in utrjenost za rast v slabših razmerah, kot so v rastlinjaku. Rastline so sicer lepe, vendar imajo veliko težav, ko jih presadimo v vrt na prosto. Praviloma zastanejo v rasti, mnoge tudi propadejo. Zato je zelo pomembno, da pri izbiri in uporabi rastlin poznamo njihov »rodovnik«. Drevesničarji, ki gojijo odporne rastline, ob pravilni posaditvi zanje tudi jamčijo, kar pri živih stvareh, kar rastline so, ni običajno.
Na podlagi vseh novosti in spoznanj lahko uredimo vrt razmeroma hitro. Zemeljska dela ob suhem vremenu ter z ravno prav veliko in okretno mehanizacijo ne pomenijo več zahtevnega dela. Z velikimi rastlinami in gojeno trato se čas ureditve, predvsem pa začetne faze razvoja vrta, močno skrajša. Tako nepotrpežljivi, kakršni smo, dosežemo želene učinke vrtne ureditve (zelena in gosta trava, zakrivanje pred pogledi, razmejitev, senca …) v neprimerno krajšem času kot nekoč. Kakovostne rastline in gojena trata začnejo po posaditvi oziroma položitvi takoj rasti in opravljati svojo funkcijo. Tudi čas, primeren za posaditev rastlin, se je zdaj raztegnil tako rekoč čez vse leto.
Vrtnarski del predstavljenega vrta je bil narejen v tednu dni. Vrt je sestavljen iz dveh delov: prednji rabi kot predvrt, za hišo pa se razteza bivalni del vrta. Zaradi ozkega prehoda ob hiši smo zemeljska dela opravili z manjšimi stroji, kot bi jih sicer. Potekala so v suhem vremenu, kar je bil tudi pogoj za hitro izvedbo. Za čimprejšnjo ozelenitev smo uporabili gojeno trato, ki takoj po položitvi sicer zahteva močno zalivanje, ko pa se sprime s podlago, raste normalno kot vsaka stara trava. Za živo mejo smo posadili rastline, ki so že imele skoraj končno višino meje, tako da je ta ob posaditvi že večinoma opravljala svojo nalogo. Pri drugih rastlinah smo se odločili za kompromis med njihovo velikostjo in ceno. Slike prikazujejo vrt pred začetkom del in teden dni po ureditvi.
Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Tako so začeli v Ameriki gojeno trato (travne zvitke) uporabljati kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta Steve Ekholm in Ast Ryan skonstruirala stroj, ki spodrezuje rušo. V Evropi so bili travni zvitki prvič uporabljeni na svetovni razstavi v Bruslju leta 1957. V naših krajih pa se je gojena trata razmahnila s pojavom slovenskih gojiteljev travnih zvitkov konec osemdesetih let.
Rastline so živa bitja, ki za rast in razvoj potrebujejo svoj čas. S spoznavanjem zakonitosti razvoja in napredkom vrtnarskih strojev se je povečalo in pospešilo gojenje rastlin. Tako je marsikje postalo prava industrija, ki ima kaj malo skupnega z romantičnim razumevanjem vrtnarske stroke. Rastline so namreč gojene v nadzorovanem okolju. Enakomerno dodajanje hrane in vode ob primerni osvetlitvi zelo pospeši njihovo rast. Rastline so v rastlinjakih zelo lepe in cenovno ugodne, vendar nimajo kakovosti, ki je »navadnim« ljudem nevidna. Ta notranja kakovost pomeni odpornost proti boleznim in utrjenost za rast v slabših razmerah, kot so v rastlinjaku. Rastline so sicer lepe, vendar imajo veliko težav, ko jih presadimo v vrt na prosto. Praviloma zastanejo v rasti, mnoge tudi propadejo. Zato je zelo pomembno, da pri izbiri in uporabi rastlin poznamo njihov »rodovnik«. Drevesničarji, ki gojijo odporne rastline, ob pravilni posaditvi zanje tudi jamčijo, kar pri živih stvareh, kar rastline so, ni običajno.
Na podlagi vseh novosti in spoznanj lahko uredimo vrt razmeroma hitro. Zemeljska dela ob suhem vremenu ter z ravno prav veliko in okretno mehanizacijo ne pomenijo več zahtevnega dela. Z velikimi rastlinami in gojeno trato se čas ureditve, predvsem pa začetne faze razvoja vrta, močno skrajša. Tako nepotrpežljivi, kakršni smo, dosežemo želene učinke vrtne ureditve (zelena in gosta trava, zakrivanje pred pogledi, razmejitev, senca …) v neprimerno krajšem času kot nekoč. Kakovostne rastline in gojena trata začnejo po posaditvi oziroma položitvi takoj rasti in opravljati svojo funkcijo. Tudi čas, primeren za posaditev rastlin, se je zdaj raztegnil tako rekoč čez vse leto.
Vrtnarski del predstavljenega vrta je bil narejen v tednu dni. Vrt je sestavljen iz dveh delov: prednji rabi kot predvrt, za hišo pa se razteza bivalni del vrta. Zaradi ozkega prehoda ob hiši smo zemeljska dela opravili z manjšimi stroji, kot bi jih sicer. Potekala so v suhem vremenu, kar je bil tudi pogoj za hitro izvedbo. Za čimprejšnjo ozelenitev smo uporabili gojeno trato, ki takoj po položitvi sicer zahteva močno zalivanje, ko pa se sprime s podlago, raste normalno kot vsaka stara trava. Za živo mejo smo posadili rastline, ki so že imele skoraj končno višino meje, tako da je ta ob posaditvi že večinoma opravljala svojo nalogo. Pri drugih rastlinah smo se odločili za kompromis med njihovo velikostjo in ceno. Slike prikazujejo vrt pred začetkom del in teden dni po ureditvi.
Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
