Izhodišče

Dostopnost do storitev javnega in zasebnega sektorja ter do fizičnega okolja je ena temeljnih (ustavnih) pravic uporabnikov, ne glede na njihovo starost, zmožnost ali sposobnost.

Usmeritve in cilji

V letošnji izdaji revije Korak sem se v prispevkih o oblikovanju javnih površin osredotočil na ljudi s posebnimi potrebami in njihove želje po boljšem in lažjem vključevanju v življenje. Ugotovitev je, da so v fizičnem okolju navzoče ovire, ki onemogočajo neodvisno življenje invalidov in drugih uporabnikov, čeprav politika oblikovanja prostora izhaja iz doktrine človekovih pravic in dolžnosti ter temelji na načelih enakosti in nediskriminacije.

Želim si, da postane mesto (ulica, trg) prijazno in prijetno za življenje in delo vseh ljudi ter da bi bile vse skupine ljudi izenačene v razmerah bivanja in sodelovanja pri družbenih procesih ...

Za konec

Obravnaval sem predvsem prostorske sestavine – fizične in nefizične. Pri tem so mi svetovali prijatelji, pomagali pa znanci in neznanci, ki sem jih srečeval in opazoval pri raziskovanju urbanega prostora: dostopov, pločnikov, prehodov, zelenic, parkov, trgov, javnih in poljavnih prostorov …

Govoril sem z mladimi in starejšimi uporabniki mest, opazoval njihov (in moj) mestni vsakdanjik, videl normalne in pogosto tudi izredne razmere, v katerih se znajdemo – ali pa tudi ne. Oziroma, v katerih se lahko znajdemo ali ne.



Misel in fotografski aparat sta bila v želji pokazati vedno pripravljena. Marsikdaj ju je zamenjala roka v podporo, beseda pomoč, ki je vedno in ne glede na nujo zbudila hvaležnost. Verjamem, tudi upanje na svetlejši in lepši trenutek. Kajti trud, ki ga ljudje s posebnimi potrebami vlagajo v vsakdanjo nujno aktivnost, je izjemen.


Želja biti del skupnosti, prizadevati si za splošno enakost in priznanje, za marsikoga ni nekaj samo po sebi umevnega. Kajti na drugi strani stoji neizprosen in trd sogovornik, ki v svojih razmišljanjih in dejanjih ne popušča oziroma ne razume. Dokazi za to so že kar povsod. Ali smo že dosegli standard? Se dovolj trudimo ali si v večni naglici rečemo »to ni naša stvar«? Čigava je potemtakem »ta« stvar?



Mitja Pekeč, u. d. i. a.
Fotografije: arhiv avtorja