V zadnjem desetletju smo priče številnim urbanističnim rekonstrukcijam in revitalizacijam evropskih mest, ki se lahko razlikujejo po velikosti, pomembnosti, razvitosti ali naravi ... In vendar je skupni imenovalec vseh (uspešnih in) izpeljanih projektov njihova utemeljitev v izbrani urbani strategiji razvoja, v kateri so določeni koraki urejanja in zadovoljitve vseh uporabnikov prostora. Tu bi kazalo poudariti predvsem zavedanje o pomenu kakovosti socialnih prostorov, ki je pomemben in skupni del vrednot urbanih središč.
V tej številki revije Korak se bomo sprehodili po Nici, natančneje po delu obalnega primestja Rauba Capeu Pier, mestu, ki mu je po rekonstrukciji znova priznan status uporabnega, lepega in s tem gospodarsko pomembnega dela Nice.
In ko rečem sprehodili, mislim predvsem na oblikovanje parternih – talnih površin.
Razlikovanje aktivne in stacionarne cone je doseženo z denivelacijo, različno materializacijo in postavitvijo urbanih elementov.
Klop sledi obali.
Na sončni uri je uporabnik del javnega prizorišča.
Razlikovanje con glede na uporabo: prometna cesta, kolesarska steza, steza za pešce (dejavno) – prostor za sedenje (mirno)
Del sprehajališča je namenjen sončenju in kopanju.
Detajl tlakovanja iz sončne ure
Neoviran pogled pešca na morje je s te perspektive mogoč prav zaradi denivelacije.
Dostop za funkcionalno ovirane osebe – skrb za hendikepirane, starejše, mamice z vozički
Situacija obravnavanega posega
Detajl klopi
V Nici, vsem znanem mestu, si že desetletja prizadevajo za obnovo tega turističnega središča. Leta 2003 je na vrsto prišel tudi Rauba Capeu Pier, kar v dobesednem prevodu pomeni »kraj, kjer veter klobuke krade«. Vetrovna pot, ki povezuje mestno pristanišče na vzhodni strani in sprehajališče Promenade des Angles, po katerem je Nica svetovno znana, z zahodne strani, obkroža La Colline du Chateau, pogorje z veličastnim panoramskim pogledom na morje in mesto.
Naloga rekonstrukcije in revitalizacije dela obale Nice, lokacije, ki povezuje dva izjemno pomembna dela mesta, je bila zaupana arhitekturnemu studiu StoA Architecture iz Marseilla v Franciji. Arhitekti so uspešno izrabili vse prednosti lokacije: v morje odmaknjen položaj in imeniten pogled na višinsko dominanto glede na mestno pristanišče in sprehajališče. Prostor je tako rekoč preoblikovan v nov mestni balkon z enkratnim pogledom na Mediteran in mesto.
Sprehajališče ima dve središčni točki – dva konca. Na zahodnem delu prevladuje miniaturni trg s sončno uro, na nasprotnem koncu sprehajališča, ki meji na pristanišče, pa je urejeno kopališče na masivnih kubusih.
Funkcionalnost in udobnost prostora je dosežena s pozorno izbranim in vgrajenim materialom, denivelacijo za funkcionalno ovirane osebe in urbano opremo.
Za osmislitev javnega prostora, modeliranje, socializacijo, ohranitev in razvoj identitete kraja je izjemno pomembno kakovostno tlakovanje, saj obnavljanje in urejanje mesta brez širše vizije in vpetosti v koncept razvoja ne prinašata potrebnih sprememb.
Tako je nujno narediti veliko več. Zasnovani poseg mora biti usklajen z likovnim in zaznavnim utripom mesta, zamišljen funkcionalno perfektno, izpeljan tehnično korektno in – kar je morda najpomembnejše (pa tudi najtežje) – v sebi mora ujeti duh časa in občutje mesta, kjer stoji.
In tu je pozitivno sporočilo obravnavanega primera z vzhoda Francije. O uspešnosti revitalizacije in doseženem cilju pa govorijo kar uporabniki prostora sami ...
Aleskandar Vicko, arhitekt
Mitja Pekeč, arhitekt
Slike: arhiv avtorja
