Najšibkejše mesto na balkonu je naklonski estrih, ki je zaradi tehnologije vgradnje navadno zelo porozen. Poleg tega rabi kot podlaga za polaganje keramičnih oblog in kot zaščita morebitne bitumenske hidroizolacije na betonski plošči. Pri lokalnem vdoru vlage se ta zaradi poroznosti estriha neovirano širi po vsej površini. Zaradi padcev se kopiči na čelni površini balkona, lahko pa tudi prodre v notranje prostore ob balkonski površini. Zaradi cikličnega zmrzovanja in odtajevanja vode v naklonskem estrihu se prekoračijo mejne napetosti in s tem razkroji estrih, dolgoročno pa lahko odstopi keramika in nastanejo poškodbe nosilne konstrukcije.




Pronicanje vlage v naklonski estrih lahko precej zmanjšamo že z uporabo fleksibilnih cementnih lepil, taki sta denimo TALKEM in KEMAKOL TALPLAST, s katerimi dokaj preprosto zagotovimo popoln stik med oblogo in podlago. Končno neprepustnost podlage zagotovimo z uporabo fleksibilnega premaza na cementni osnovi, na primer HIDROSTOP ELASTIKA.
Hidrostop elastik nanesemo na cementno podlago s ščetko ali kovinsko gladilko v najmanj dveh slojih in končni debelini od 2 do 3 milimetre. V svež prvi nanos vtisnemo poliestrsko tkanino (flis) ali mrežico. Hidrostop elastik pri sanaciji nanašamo neposredno na očiščeno in razmaščeno površino keramične ali kamnite obloge. Stik med talno in stensko površino se obdela z elastičnim tesnilnim trakom (fleksibilnim poliestrskim trakom), ki se prav tako vgradi v svež prvi sloj Hidrostop elastika.
Po taki zaščiti površin pred vlago opravimo neposredno lepljenje keramike s kompatibilnim hitroveznim fleksibilnim lepilom TALKEM. Pri manjših lokalnih poškodbah betonske površine uporabimo gotovo hitrovezno malto HIDROKIT. Zaključne fuge oziroma stike na prehodih horizontale v vertikalo pa obdelamo s poliuretanskim tesnilnim kitom.
Na slikah je shematsko prikazana obnova balkonskih površin, brez odstranitve naklonskega estriha in keramike. Za takšno obnovo pa je potrebna predvsem zadosti stabilna površina keramike oziroma naklonskega estriha.
Kema, d. d., inženiring
Roman Granfol, univ. dipl. inž. grad.







