Gospa Kocmur, kaj kot dolgoletna sodnica menite o vlogi sodnega izvedenca?

Vloga sodnega izvedenca v večini naših pravd je izredno pomembna. Velikokrat namreč ne moremo presoditi o utemeljenosti zahtevka brez strokovnih pojasnil, saj sodnik nima posameznih strokovnih znanj, zato potrebuje mnenje izvedenca, da lahko ugotovi dejanski položaj in odloči o utemeljenosti pravdnega zahtevka. Sodni izvedenec je imenovan, kadar je za razjasnitev primera potreben nekdo z določenim znanjem, ki ga sodišče nima. Pomembno pa je, da nam stranka v postopku predlaga, katera dejstva dokazuje z izvedencem in tudi katerega sodnega izvedenca bi rada za razjasnitev primera. Če se nasprotna stranka z njim strinja, ga sodišče tudi imenuje. Stranka lahko prepusti odločitev o sodnem izvedencu sodišču, ki samo imenuje izvedenca, mora pa točno povedati, s katerega področja.

So sodni izvedenci razdeljeni po področjih?

Sodni izvedenci pokrivajo vsa strokovna področja, mislim, da ni strokovnega področja, ki ga ne bi obvladal vsaj eden.

S katerimi težavami se srečujete, recimo, glede strokovnega znanja?

Na to bi težko odgovorila. Kot sodnica lahko ocenjujem izvedensko mnenje po neki navadni logiki, torej ali je nekaj logično ali ne, vedno pa moram odgovoriti na ugovore strank. Na primer neka stranka se ne bo strinjala z izvedenskim mnenjem, posebno če bo izgubila, zato lahko izvedenca tudi zaslišim, pridobim njegovo dodatno mnenje, in če razlike v mnenjih še vedno niso odpravljene, imenujem novega izvedenca. Seveda se mora nasprotna stranka s tem tudi strinjati.

Kako si sodni izvedenci pridobijo licenco?

Na podlagi pravilnika o sodnih izvedencih. Kdor želi postati sodni izvedenec, se prijavi na ministrstvo za pravosodje in tam pred posebno komisijo opravi preizkus strokovnosti. Komisijo sestavljata dva strokovnjaka s področja, ki ga želi pokrivati kandidat. Če kandidat izpolnjuje izobrazbene pogoje in opravi preizkus, ga minister s posebno odločbo imenuje za nedoločen čas, sodni izvedenec pa pred ministrom tudi priseže.

Kdaj sodišče najpogosteje imenuje sodnega izvedenca?

Na pravdnem oddelku rešujemo veliko zadev s področja odškodninskega prava, zato potrebujemo izvedence iz zdravstvene, prometne stroke, tudi psihologe in podobno. Imamo izvedence s področja gradbeništva, saj je veliko sporov glede zemljišč, imamo pravde zaradi neizpolnjenih pogodb o gradbenih posegih in podobno. V vseh teh primerih spora navadno ne moremo končati brez vključitve izvedencev, ker je odločitev o zahtevku odvisna od natančno ugotovljenih dejanskih razmer in odgovorov na določena strokovna vprašanja z njihovih področij. Kadar sta dejanski položaj in pravni temelj zahtevka jasna, še vedno pa ni rešeno vprašanje škode ali dolga, sodišče imenuje sodnega cenilca iz posamezne stroke, ki oceni višino tožbenega zahtevka. Veliko sodnih izvedencev je tudi sodnih cenilcev in takrat izvedencu oziroma cenilcu z istim sklepom postavimo vprašanje tako s stališča izvedenstva kot ocene škode.

Sodni izvedenec mora odgovoriti na vprašanje, ki mu ga postavi sodišče. Ne more odgovoriti na vprašanje, ali je bil recimo parket položen po dogovoru in ali je bila s tem izpolnjena pogodba. On ne odgovarja na pravno vprašane, ampak predstavi zgolj strokovno mnenje, torej ali je parket položen po pravilih stroke, pravna vprašanja pa rešuje sodišče.

Torej lahko stranka s pomočjo sodnega izvedenca uveljavlja neko reklamacijo na področju gradbeništva.

Seveda, sodnega izvedenca lahko angažira že pred začetkom postopka, torej pred vložitvijo tožbe, izvedensko mnenje pa je priloženo k tožbi. V takem primeru se mnenje upošteva, če se nasprotna stranka strinja z izbiro izvedenca, sicer sodišče imenuje novega. Če tožeča stranka ne predlaga novega izvedenca, to mnenje šteje kot eden izmed dokazov, ki jih sodišče izvaja. Navadno pa sodišče imenuje novega sodnega izvedenca, s katerim se strinjata obe strani.

Je torej smiselno vključiti sodnega izvedenca že prej ali je bolje počakati na začetek postopka in skupen dogovor o izvedencu?

Odvisno od tožbenega zahtevka. Če tožnik zatrjuje, da je nekdo slabo prebelil steno, potem je odvisno, kakšen zahtevek je postavil. Lahko namreč zahteva popravilo oziroma dokončanje dela ali pa znižanje cene. Tožeča stranka mora vedno povedati, kaj je narobe in kaj želi s tožbo doseči, potem pa se v pravdi ugotavlja, ali so njene trditve resnične ali ne. Sodne izvedence je zagotovo dobro vključiti takrat, ko se zadeve s časom spreminjajo (gradnja, drugi posegi). Takrat sodišče na podlagi predloga za zavarovanje dokazov takoj imenuje sodnega izvedenca, ki ugotovi dejanski položaj in kakšne napake je izvajalec napravil, s tem pa se tudi olajša ugotavljanje resničnih razmer pozneje v pravdi.

Kako pomembno je mnenje sodnega izvedenca?

To mnenje je zagotovo eden izmed najtrdnejših dokazov, saj pomeni strokovno mnenje dokaz, ki ga lahko uspešno izpodbija le drug izvedenec iste stroke. Sodnik kot laik na področju neke druge stroke le težko odloči o zahtevku v nasprotju s strokovno razloženimi ugotovitvami izvedenca.

Ali se pregovorno prepirljivi Slovenci zaradi dragih postopkov manj tožarijo?

To bi bilo zelo dobro, čeprav za zdaj ne kaže, da bi se kaj manj pravdali. Spremeniti je treba miselnost, da sodišče lahko reši vsako zadevo. Sodišče lahko reši pravno sporno zadevo, kjer se obravnavajo sosedski ali drugi medčloveški odnosi, pa pogosto prizadene obe strani. Ljudje se redko strinjajo z odločitvami sodišča, zato se tožarijo leta in leta. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka in ne more rešiti vprašanj, ki so vzrok predmetnega spora. Zato so ljudje mnogokrat nezadovoljni z odločitvijo, ker pričakujejo rešitev celotnega spora, ne le na primer odločitev o navadno ozko postavljenem tožbenem zahtevku.

Kako je z zaostanki?

Problematična so – tako kot povsod – velika sodišča. V mestih je veliko podjetij, upravnih organov in s tem veliko poslov in drugih pravnih razmerij, ki so lahko predmet spora. Zato bi ljudem, ki sklepajo posle, svetovala, da v pisni obliki čim bolj natančno opredelijo, kaj želijo dobiti z neko pogodbo. Ta naj vsebuje čim več podatkov, kajti če zajema natančna merila in pričakovanja neke pogodbe, potem je precej laže odločati o tem, kakšna je bila volja strank ob sklenitvi posla. Če pa moramo to ugotavljati mi, je mnogo teže, saj moramo ugotavljati voljo, kot sta jo imeli stranki pred leti. Pogodba naj poleg glavnih elementov vsebuje tudi garancijske klavzule, roke in način izvedbe dela ter pričakovani rezultat, če pa je sklenjena na podlagi nekega vzorca in posplošena, potem po nekaj letih, ko zadeva pride na sodišče, stranke same ne vedo več dobro, kaj so se dogovorile. V Ljubljani tako recimo rešujemo zadeve, ki so bile vložene leta 1994, in predstavljajte si, kako težko je ugotavljati, kakšen je bil parket pred sedmimi leti in kakšno je bilo pričakovanje naročnika ali izvajalca ob sklenitvi pogodbe, da ne govorimo o tem, kaj se je recimo zgodilo z napačno položenim parketom od takrat do danes ...