Predstavitev standarda EN 14411/2003: Keramične ploščice – definicije, razvrstitev, lastnosti in označitev

Standard uvodoma navaja področje uporabe in definicije, ki veljajo za potrebe tega standarda. Keramične ploščice razvršča po načinu oblikovanja na vlečene (oznaka A) in suho stiskane (oznaka B) ter po vpijanju vode na tri glavne skupine: ploščice z nizkim vpijanjem vode (£ 3 odstotke), ploščice s srednjim vpijanjem vode (3–10 odstotkov) ter ploščice z visokim vpijanjem vode (> 10 odstotkov). Razvrstitev ostaja enaka kot v SIST ISO 13006 in je dana v preglednici št. 1.

Preglednica št. 1: Razvrstitev keramičnih ploščic po vpijanju vode in načinu oblikovanja ter pripadajoči obvezni dodatki

Opombe:  1Skupini AIIa in AIIb sta razdeljeni na dva dela z različnimi produktnimi specifikacijami.

2Skupina BIII obsega samo loščene ploščice. Obstaja namreč zelo majhna proizvodnja suho stiskanih neloščenih ploščic, katerih vodovpojnost je večja od 10 odstotkov in ki ne sodijo v to skupino.

3Ta evropski standard ne zajema tovrstnih ploščic

Pri posameznih skupinah v preglednici št. 1 so navedeni tudi obvezni dodatki standarda EN 14411 (od A do L, denimo dodatek G za skupino keramičnih ploščic BIa z vpijanjem vode £ 3 odstotke, ki so primerne za talne zunanje obloge, ali dodatek L za skupino BIII z vpijanjem vode > 10 odstotkov, tako imenovane stiskane stenske keramične ploščice).

V preglednici št. 2 so naštete zahtevane lastnosti za keramične ploščice za različne namene oziroma uporabo.

Preglednica št. 2: Zahtevane lastnosti za različne namene

Opombi: 1Za ploščice, namenjene za območja, kjer prihaja do zmrzovanja.

2Preskusne metode so na voljo, vendar standard ne navaja zahtevanih vrednosti.

V dodatku M, ki je informativen, so simboli za nameravano uporabo, ki so dobaviteljem že znani iz standarda ISO 13006. To so roka, kadar gre za stenske ploščice; noga, če so ploščice za talno uporabo; snežinka, če so ploščice namenjene za območja, kjer prihaja do zmrzovanja; pri talnih loščenih ploščicah standard priporoča navedbo razreda odpornosti proti obrabi. Treba je dodati, da je uporaba omenjenega dodatka M oziroma njegova vsebina glede na Odredbo o tehničnih in drugih zahtevah za keramične ploščice (Ur. l., št. 85, 15. decembra 1998) obvezna.

V informativnem dodatku N so razvrščene talne loščene ploščice po odpornosti proti obrabi na šest razredov:

Razred 0: Loščene ploščice tega razreda niso priporočljive za talno uporabo.

Razred 1:  Primerno za tla, kjer se hodi večinoma z mehkimi podplati ali bosimi nogami, brez umazanije (kopalnice in spalnice, brez neposrednega pristopa iz zunanjosti).

Razred 2:  Primerno za tla, kjer se hodi z mehkimi ali normalnimi podplati ter kjer se samo občasno pojavijo manjše količine umazanije, ki bi lahko razila ploščice (sobe ali dnevne sobe). Ni primerno za kuhinje, hodnike ali prostore, ki so bolj obremenjeni, ter za grobe podplate, kot so pri podkovanih čevljih.

Razred 3:  Primerno za tla, kjer se hodi z normalno obutvijo in je lahko večkrat tudi manjša količina umazanije, ki lahko razi ploščice (kuhinje, hodniki, prehodi, balkoni, lože in terase). Ni primerno za grobe podplate, na primer pri podkovanih čevljih.

Razred 4:  Primerno za tla z redno pohodno obremenitvijo, kjer so tudi umazanije, ki lahko razijo ploščice. Pogoji so lahko strožji kot v razredu 3 (vhodi, javne kuhinje, hotel, razstavni in prodajni prostori).

Razred 5: Primerno za tla s stalno veliko pohodno obremenitvijo in umazanijami, torej v najhujših razmerah, za katere so keramične ploščice še lahko primerne (javni kraji, kot so nakupovalna središča, letališki prostori, hotelske avle, javne pešpoti in industrijski prostori). Kadar pričakujemo izjemno veliko pohodno obremenitev in večje količine umazanije, je morda bolje premisliti o uporabi neloščenih ploščic in kamna iz skupine I.

V informativnem dodatku P standarda je navedeno, kdaj je smiselno uporabiti preskusne metode, ki so v obveznih dodatkih navedene kot »preskusna metoda na voljo«. Tako standard med drugim priporoča, da ploščice, ki bodo vgrajene v razmerah z lokalnimi toplotnimi šoki, pred vgradnjo preverimo, ali bodo zdržale takšne temperaturne spremembe brez poškodb.

V dodatku Q so naštete zahteve za ploščice, ki niso prve kakovosti. Standard pravzaprav velja za keramične ploščice prve kakovosti, v dodatku Q pa je navedeno, da morajo ploščice te kakovosti ustrezati vsem zahtevam standarda, preostale pa imeti lastnosti, ki jih določa harmonizacijski dodatek, in ustrezati temu, kar deklarira proizvajalec, oziroma zahtevam, o katerih se sporazumeta proizvajalec in kupec ploščic. 

Bistveni del standarda sta tako imenovana harmonizacijska dodatka ZA (za talne ploščice) in ZB (za stenske ploščice), v katerih so navedeni:

– obseg in pomembne lastnosti,

–  postopek potrjevanja skladnosti,

–  oznaka CE in

–  izjava EC o skladnosti.

Pomembne lastnosti in obseg preskušanj za vsak tip talnih keramičnih ploščic so navedeni v preglednicah ZA 1 (A in B) ter ZB 1 (A in B).

Tako je za talne keramične ploščice za notranjo uporabo (ZA.1 A) treba določiti nosilnost ploščic in koeficient drsnosti, za talne keramične ploščice za zunanjo uporabo (ZA.1 B) pa še odpornost proti zmrzovanju. Za stenske keramične ploščice za notranjo uporabo (ZB.1 A) bo treba določiti nosilnost, kadar se uporabljajo v spuščenih stropovih, in za določene namene tudi oprijem keramičnih ploščic z različnimi vrstami lepil. Za stenske keramične ploščice za zunanjo uporabo (ZB.1 B) je predvidena še določitev odpornosti proti zmrzlinskim poškodbam in temperaturnim šokom, kadar je pomembno.

Harmonizacijska dodatka določata tudi sistem potrjevanja skladnosti, to je sistem 4 (izjemoma sistem 3 za proizvode, namenjene za področja z zahtevami glede vsebnosti nevarnih snovi oziroma kadar se ploščice uporabljajo za spuščene stropove). To pomeni, da bo moral proizvajalec uvesti in opravljati dokumentirano notranjo kontrolo proizvodnje (NKP) ter opraviti začetni tipski preskus proizvoda (praviloma enkrat v dveh letih oziroma ob večjih spremembah v surovinah ali proizvodnem procesu). Na podlagi podatkov NKP in izidov začetnega tipskega preskusa bo proizvajalec izdal izjavo o skladnosti, kakor je predpisano v 11. členu Pravilnika o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Ur. l., št. 54, 29. junija 2001) oziroma v točkah ZA 4 in ZB 4 standarda EN 14411. Podlaga za označitev proizvodov (oziroma embalaže in/ali spremne dokumentacije) z znakom CE pa je v točkah ZA 3 in ZB 3.

Ker je standard EN 14411 samo delno spremenjen in dopolnjen ISO 13006, ki je predpisan v Odredbi o tehničnih in drugih zahtevah za keramične ploščice (Ur. l., št. 85, 15. decembra 1998), za dobavitelje keramičnih ploščic v Sloveniji ne bo velikih sprememb pri razvrščanju ali preskušanju keramičnih ploščic. Spremembe pa bodo pri potrjevanju skladnosti in označevanju proizvoda ob uveljavitvi znaka CE.

mag. Vilma Ducman,

ZAG Ljubljana