PREDMET DELA IN PRIPOMOČKI
Predmet dela je bil bukov klasični parket, pripomočki pa:
* elektronski merilec vlage GANN Elektronik HT 85T,
* merilec temperature in relativne vlage Janser Raum - Klima,
* kljukasto merilo in merilni trak,
* literatura ter standarda JUS D.D5.020 in JUS D.F2.016.
Ob tem so mi pomagale še 40-letne izkušnje.
Ker Republika Slovenija še nima prilagojene standardizacije kot samostojna država, je bila v Uradnem listu RS, št. 76, 25. decembra 1995 izdana odredba, da za materiale v gradbeništvu veljajo JUS-standardi iz nekdanje skupne države Jugoslavije.
Ta odredba se nanaša tudi na zgoraj navedena JUS-standarda, ki opredeljujeta kakovost parketnih deščic in pogoje za vgrajevanje parketa.
PREGLED DOKUMENTACIJE
Od kupca stanovanjske hiše sem dobil na vpogled reklamacijski zapisnik. Iz njega se vidi, da kupec ni zadovoljen s kakovostjo položenega parketa.
Zapisnika ali gradbenega dnevnika, iz katerega bi moralo biti razvidno, ali so bile pred polaganjem parketa upoštevane vse določbe standarda JUS D.F2.016 Ugrađivanje podnih elemenata od drveta - tehnični uslovi, nisem dobil, zato ne vem, v kakšnih okoliščinah se je polagal parket. Prav tako ni zapisnika o meritvi vlage v parketnih deščicah in cementnem estrihu ter o ravnosti in trdoti estriha pred polaganjem parketa.
Polagalec parketa je dejal, da je poslal izvajalcu gradbenih del pisno ponudbo za polaganje bukovega parjenega klasičnega parketa iz kakovostnega razreda standard. Ponudbe nisem videl, zato mi nista znana popis dela ter kakovost lepila in laka, ki sta se uporabila pri polaganju in končni obdelavi parketa. Polagalec parketa izjavlja, da od naročnika do danes ni dobil pisnega naročila za polaganje parketa (naročilnice ali pogodbe), del pa se je lotil po telefonskem klicu in ustnem dogovoru. Pravi, da je dela začel med 8. in 9. septembrom 2001 in jih končal, z vsemi stopnjami, med 15. in 16. septembrom 2001. Kot trdi polagalec, je naročnikovega zastopnika obvestil, da razmere v objektu po njegovem mnenju niso ustrezne za polaganje parketa, naročnik pa mu je odgovoril, naj se loti del in jih čim prej konča na njegovo odgovornost. Pisnega dogovora o tem ni. Polagalec je tako začel dela v nepripravljenih prostorih na svojo odgovornost. Ker niso bile zagotovljene ustrezne razmere, bi moral delo odkloniti.
OGLED POLOŽENEGA BUKOVEGA PARKETA
o Ob ogledu ugotavljam, da je v stanovanju položen bukov parjeni klasični parket mer 400 x 70 x 21 milimetrov. Struktura lesa površinsko ustreza kakovostnemu razredu standard po JUS D.D5.020.
o V pritličju, prvem nadstropju in mansardi je na izravnalni masi položeno približno 100 kvadratnih metrov bukovega klasičnega parketa v ladijskem vzorcu in po izjavi polagalca površinsko lakiranega s kislinskim lakom. Za lepljenje parketa je uporabil akrilno lepilo na vodni osnovi.
o Po pregledu in udarcih po površini deščic v vseh prostorih ugotavljam, da je približno 50 odstotkov parketa votlega.
o V pritličju sta votli dve mesti, pri balkonskih vratih pa je rahla izboklina (2-krat injektirano).
o V nadstropju na osmih mestih votlo doni (8-krat injektirano).
o V mansardi na sedmih mestih votlo doni (14-krat injektirano).
Med ogledom so bili povsod razvlaževalci, delovala je centralna kurjava, prostori pa se niso zračili. Vsaj 14 dni pred polaganjem parketa bi bilo treba v objektu zagotoviti ustrezne klimatske razmere - temperatura bi morala biti med 16 in 20 stopinjami Celzija, relativna vlaga od 45- do 65-odstotna, prostori pa bi se morali zračiti. To bi omogočilo aklimatizacijo lesa in izpolnitev pogojev za polaganje parketa.
Ob prihodu sem v prvem nadstropju namestil napravo za merjenje relativne vlage in temperature zraka. Ob odhodu po eni uri ugotavljam, da naprava kaže 26 stopinj Celzija in 80-odstotno relativno zračno vlago, kar pomeni neprimerne klimatske razmere. Parketne deščice so se navzele vlage, kar je eden od vzrokov, da odstopajo od podlage oziroma lepila (razslojevanje lepila).
VZROKI ZA ODSTOPANJE PARKETA
o Da bi čim bolj objektivno ocenil odstopanje parketa, sem v prvem nadstropju v sobi, obrnjeni proti vzhodu, odstranil približno 0,5 kvadratnega metra parketnih deščic tam, kjer so zvenele votlo.
o Na spodnjem in zgornjem delu odstranjenih parketnih deščic sem na šestih mestih izmeril vlago. Poprečna vrednost je bila 12,35 odstotka, kar pomeni preveč vlage. JUS D.D5.020 namreč dovoljuje od 9,7- do 10,3-odstotno vlago.
o Na delu, s katerega sem odstranil parketne deščice, sem izmeril vlago cementnega estriha. Znašala je 2,7 odstotka, kar ustreza standardu JUS D.F2.016.
Po ogledu odstranjenih parketnih deščic in drugih okoliščin ugotavljam, da so deščice odstopile zaradi:
- neustreznih klimatskih razmer med polaganjem parketa in po njem;
- premajhne vlage (pred polaganjem parketa ni bila izmerjena vlaga v parketnih deščicah, zato primerjava z zdajšnjo ni mogoča);
- premajhnega nanosa lepila (slika 1);
- neustrezne gostote in globine zobov lopatice pri nanosu lepila (slika 2);
- neravnin v cementnem estrihu, ki niso omogočile ustreznega polaganja deščic v ladijskem vzorcu;
- prehitrega zapiranja parketnic z lakom (vse stopnje so bile opravljene v sedmih dneh).
Polagalec parketa je med končno obdelavo poda poskušal z injektiranjem - vnašanjem lepila skozi izvrtane luknjice - rešiti vprašanje odstopanja parketnih deščic od podlage oziroma razslojevanja lepila. Poskus mu žal ni uspel, na površini parketnic (sliki 3 in 4) pa so nastale še večje estetske napake.
Če se parket polaga na akrilna lepila, ki vsebujejo tudi do 26 odstotkov vode, se morajo parketne deščice vsaj od 15 do 20 dni aklimatizirati tako na prostor kot na vlago, ki jo sprejemajo od lepila, potem pa se končno obdelajo. Ob pomanjkanju časa je treba uporabiti poliuretansko ali epoksidno lepilo, ki ne vsebuje vode, seveda ob upoštevanju vseh preostalih pogojev, ki jih določa JUS D.F2.016.
Skratka, vzrokov je več, breme odgovornosti pa različno težko. Parketar, nadzorni organ, gradbinec - vsak bi moral opraviti svojo nalogo v skladu s stroko in določbami, ki jih narekujejo predpisi o graditvi objektov in javnih naročilih.
Menim, da je v obravnavanem primeru največji krivec polagalec parketa. Ob neustreznih razmerah bi kot strokovnjak moral delo odkloniti, ne pa se lotiti polaganja.
PREDLOG ZA SANACIJO
Vse parketne deščice bi bilo treba odstraniti in položiti nove. Pripraviti bi bilo treba podlago za vnovično polaganje parketa, odstraniti lepilo iz cementnega estriha, preveriti ravnost cementnega estriha in ugotoviti, kakšna je površina cementnega estriha po odstranitvi lepila. Morda bi bil - po predhodnem posvetu s proizvajalcem izravnalnih mas - potreben nanos posebne izravnalne mase. Za lepljenje klasičnega parketa v ladijskem vzorcu priporočam poliuretansko ali epoksidno lepilo.
Bukov les je zelo higroskopičen, zato hitro vpija in oddaja vlago ter se ga ne bo dalo dokončno umiriti niti po sanaciji parketa. Ob stikih parketnih deščic bodo še vidne manjše nabrekline, saj je les živa snov, zato so dopustna nekatera odstopanja, ki pa so najbolj odvisna od prihodnjega vzdrževanja prostorov in aklimatizacije. Polagalec parketa mora po opravljenem delu naročniku izročiti navodila za vzdrževanje parketa, ta pa jih mora izpolnjevati, sicer se vse reklamacije v garancijskem roku ne upoštevajo.
Anton Nemanič, inž.,
stalni sodni izvedenec za lesarstvo, specialnost podi







