Parket, ki ga lepimo na podlago, se večinoma uporablja za velike površine, kjer naj bi ne bila temperatura višja od 26 stopinj Celzija, kar se uravnava s sistemom talnega gretja. Toplotna prevodnost obloge je navadno okoli 0,17 m2K/W in te vrednosti ne sme preseči. Za parket je idealno območje od 0,035 do 0,14 m2K/W.

 

Toplotna prevodnost glede na debelino in izvedbo gotovega parketa:
– 8 milimetrov, popolno zlepljenje: 0,038 m2K/W,
– 10 milimetrov, popolno zlepljenje: 0,064 m2K/W,
– 11 milimetrov, popolno zlepljenje: 0,069 m2K/W,
– 13 milimetrov, popolno zlepljenje: 0,09 m2K/W,
– 14 milimetrov, od 2 do 3 milimetre plute (plavajoči pod): 0,14 m2K/W,
– 15 milimetrov, od 2 do 3 milimetre plute (plavajoči pod): 0,145 m2K/W.

Za kakovost vseh vrst talnih oblog so zelo pomembni skrbno pripravljena podlaga, trdnost, površinska trdnost in drugo. Cevi talnega gretja morajo biti pri 8-milimetrskem parketu, ki se lepi po vsej površini, položene najmanj 30 milimetrov v cementni estrih.

Najvišje vrednosti vlage v estrihu, merjene s CM-napravo:
– cement: 1,5 odstotka, 2,3 odstotka brez talnega gretja,
– anhidrid: 0,3 odstotka, 0,5 odstotka brez talnega gretja.

Določena odstopanja so na različnih geografskih območjih in po predpisih mogoča, vendar je v temelju treba upoštevati nižje vrednosti.

Ko podložna tla dosežejo trdnost, se lahko za 14 dni vključi gretje. Zadošča delovanje z dvotretjinsko zmogljivostjo. V sredini dvotedenskega delovanja je treba moč povečati do maksimuma za približno dva dni. Od dva do tri dni pred polaganjem je treba gretje izključiti oziroma glede na zunanje temperature toliko zmanjšati, da površinska temperatura podložnega poda ne presega 20 stopinj Celzija.

Pri gotovem parketu se lahko gretje znova vključi po enem do dveh dneh po polaganju, pri navadnem parketu pa dan do dva po lakiranju. Najboljše je postopno poviševanje temperature za približno 5 stopinj Celzija na dan.

Pri velikih površinah je treba fuge v estrihu zaliti s poliestrom ali epoksidno smolo. Dilatacijske in gradbene rege je treba prenesti v podlago, za polaganje gotovega parketa pa uporabiti zelo kakovostna in temperaturno stabilna lepila.

Strokovno polaganje gotovega parketa zahteva dosledno in natančno upoštevanje navodil proizvajalcev. Parket ne sme biti pred polaganjem skladiščen v vlažnih prostorih. Za lakiranje se navadno uporabljajo laki na vodni osnovi. Pri uporabi vodnih lakov je priporočljivo uporabiti osnovni premaz, da se prepreči stransko zlepljenje.

Pri lesu z večjim vzdolžnim in prečnim delovanjem (denimo bukev) je treba pri zagonu gretja računati z večjimi režami in zaključki. To lahko zmanjšamo s primerno klimo (približno 20 stopinj Celzija in nekje med 40 do 60 odstotkov relativne zračne vlage).


Mišo F. Pirc