Širok spekter najrazličnejših vzorcev površine lesa je tudi v strokovno literaturi vnesel nekaj nedoslednosti, zato v preglednici navajam večjezično poimenovanje najznačilnejših tekstur (preglednica št. 1).
| SLOVENSKO | ANGLEŠKO | NEMŠKO | FRANCOSKO |
| tekstura | texture | Textur f., Holzbild n.; Meserung f., Zeichung f. | grain |
| groba | coarse t. | grobe Textur f. | grain grossier |
| srednje fina | moderatly fine t. | mittelfaine Textur f. | grain mi-fin |
| fina | fine t. | feine Textur f. | grain fin |
| radialna | quarter sawn | radiale Textur f. | section radiale |
| tangencialna | flat sawn | tangenciale Textur f., Fladertextur f. | section tangentiale |
| valovita | mottled, wavy | Moire Textur f. | grain ondule |
| zrcalna | silver-ray | gespigelte, Flachspiegl | |
| cvetna | quilted/blister figure | blumige Textur f. | |
| ikrasta | burl figure | Masertextur f. | grain loupe |
| pommelé | bister, pomele | pommelierte Texture f. | pommelé |
| piramidasta | feather crottch figure | Pyramidentextur f. | grain pyramide |
| progasta | ribbon/stripe(d) figure | gestreifte Textur f. | |
| tekstura ptičjih oči | bird´s eye | geaugte Textur f. | grain mouchete |
| rebrasta | fiddleback | Riegeltextur f. | moire, onde |
| kodrasta | curly | Ronce | |
| pramenasta | flame figure | geflammte Textur f. |
Zaradi značilnega priraščanja tudi pri »normalni« rasti, to je pri lesu s pravilno anatomsko strukturo, ločimo značilnosti na posameznih prerezih.
Na prečnem prerezu je tekstura vezana na velikost in porazdelitev celičnih elementov (por). Za grobo teksturo (slika št. 1) so značilne celice (pore) z razmeroma velikimi premeri in/ali nepravilnimi in širokimi prirastnimi kolobarji. Takšna tekstura je značilna za naše venčasto porozne listavce ter tudi za iglavce z velikimi razlikami v gostoti ranega in kasnega lesa. Grobi teksturi sledita po velikosti elementov srednje fina in fina tekstura, z najmanjšimi celicami in ozkimi, pravilnimi prirastnimi kolobarji (slika št. 2). 
Slika št. 1: Groba tekstura kostanjevine z ostro ločenim ranim in kasnim lesom v prirastnih plasteh (branikah)
Slika št. 2: Razlika med grobo in fino teksturo se jasno pokaže na mikroskopski ravni.
Bolj kot prečni prerez sta za uporabo zanimiva oba vzdolžna: radialni in tangencialni. Oba lahko poudarimo z izbranim načinom razžagovanja, ki ga prilagodimo še glede na vrsto lesa, premer in kakovost hlodovine ter razporeda žaganja. Najpogostejši postopki razžagovanja so: celovito, prizmiranje (slika št. 3), krožno (slika št. 4) in zrcalno (slika št. 5).
Slika št. 3: Pri celovitem razžagovanju in prizmiranju dobimo deske s tangencialno (macesnovina), polradialno (smrekovina) in radialno (borovina) teksturo.
Slika št. 4: Pri krožnem odrezovanju prevladuje tangencialna tekstura.
Slika št. 5: Za zrcalno odrezovanje se odločimo takrat, ko želimo čim več žaganega lesa ali elementov radialne teksture.
Za radialno teksturo je značilen videz vzdolžno prerezanih trakov in z bolj ali manj vzporedno potekajočimi letnicami. Dekorativno teksturo z bleščečimi »zrcalci« (zrcalna tekstura) ustvarijo lesne vrste z zelo masivnimi trakovi (slika št. 6). Pri iglavcih in venčasto poroznih listavcih nastanejo zaradi velikih razlik med ranim in kasnim lesom barvni kontrasti znotraj prirastne plasti. Pri tropskih lesovih je progasta tekstura posledica izmenične zavite rasti (slika št. 7). Progast videz se pokaže tudi pri listavcih z masivnimi pasovi aksialnega parenhima. Progasta tekstura je lahko tudi posledica različne obarvanosti tkiva.
Slika št. 6: Na radialnem prerezu hrastovino enostavno ločimo od kostanjevine po širokih trakovih (zrcalcih).
Slika št. 7: Izmenični potek elementov z značilno progasto teksturo pomeni visoko estetsko vrednost lesa.
Slika št. 8: Intenzivno in neizrazito obarvani pasovi tkiva pri zebranu.
Na tangencialnem prerezu (tangencialna tekstura) so trakovi prerezani prečno, rani in kasni les pa poteka parabolno (v obliki črke U ali V). Tangencialna tekstura je izstopajoča pri iglavcih in venčasto poroznih listavcih (slika št. 9), pri tropskih lesovih pa le pri vrstah z izrazitimi prirastnimi plašči, z obilnim v pasovih potekajočim aksialnim parenhimom, z barvnimi žilami ali medceličnimi kanali.
Slika št. 9: Tangencialna struktura kostanjevine
Še večji vizualni učinek od tako imenovanih normalnih tekstur je pri nekoliko odstopajoči rasti ali celo nepravilnem priraščanju.
Vsem je dobro znana rebrasta struktura javorovine, ki se tradicionalno uporablja za dna violin (slika št. 10). Nastane na radialni ravnini zaradi vzvalovanosti vlaken v tangencialni smeri, pri jesenu pa se taka struktura pojavi na tangencialni ravnini. V kombinaciji ozke ali široke izmenične zavite rasti in nepravilne tangencialne vzvalovanosti nastane zanimiva tekstura čebeljih kril.
Slika št. 10: Javor »rebraš« se uporablja za dna violin, zanimiva pa je tudi tekstura čebeljih kril.
Vzvalovanost vlaken v radialni smeri povzroči na tangencialnem prerezu nastanek teksture pommelé, z značilnimi okroglimi sivkasto belimi lisami. Na tangencialnem prerezu je znana tudi tekstura ptičjih oči z drobnimi vrezninami, ki nastanejo, če je delovanje kambija lokalno zavrto zaradi delovanja gliv ali če se lokalno upočasni ter zaostaneta radialna rast in priraščanje. Teksture ptičjih oči ne smemo zamenjati z ikrasto teksturo, kot jo imajo drevesne bule, koreninski vrat ali korenine, če jih luščimo spiralno ali konično ter tako dobimo značilne drobne krožne strukture s sredinskimi grčicami. Bule nastanejo zaradi počasne rasti skupkov popkov, ki pospešijo lokalno hipertrofijo oziroma odebelitev.
Slika št. 11: Tekstura ptičjih oči na javorovini
izr. prof. dr. Željko Gorišek, univ. dipl. inž. les.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
