ČEMU JE NAMENJEN TEMELJNI LAK

Glavni namen temeljnega laka je čim bolj izenačiti površino za nadaljnji nanos želenega končnega laka. Z uporabo temeljnega laka:
–   delno zapremo pore in tako izboljšamo izdatnost končnega laka;
– zaščitimo les in preprečimo, da bi končni lak prišel v stik z barvili v lesu in spremenil barvo parketa;
–  dosežemo dober sprijem končnega laka.

Najpogosteje se uporabljajo enokomponentni vodni laki ali laki na podlagi topil, vinilni, dvokomponentni poliuretanski in temeljni laki z UV-zaščito.

Pravilen izbor temeljnega laka lahko bistveno izboljša končni videz parketa, neustrezna uporaba in slab izbor pa lahko ogrozita vse dobro opravljeno delo. Zato ne bo odveč nekaj koristnih nasvetov:
– za zelo vpojne ali porozne lesove (radialni prerez pri hrastu – plamenasti izbor, iroko, merbau, doussié) se priporoča uporaba enokomponentnih nitrolakov, ki bodo delno zaščitili in zaprli lesne pore, ali dvokomponentnih poliuretanskih temeljnih lakov;
– za lakiranje bukve, muhuhuja in drugih slabo poroznih lesov je primerna uporaba dvokomponentnih poliuretanskih temeljnih lakov, lahko pa začnemo neposredno s končnim poliuretanskim lakom, vendar prvi nanos redčimo z ustreznim razredčilom, ki ga predpiše proizvajalec;
– pri mastnih ali smolnatih lesovih, kot so tik, bor, oljka in macesen, je bolje, če ne uporabimo lakov na podlagi nitroceluloze, ker lahko zaradi slabšega sprijema z nadaljnjim nanosom laka odstopijo. Bolje je, če uporabimo poliuretanski zaščitni temeljni lak;
– parket iz vrst lesa, ki vsebujejo veliko barvil, na primer ipé lapacho, padouk ali panga-panga, bomo obdelali z dvokomponentnimi poliuretanskimi laki;
– če želimo pri svetlih lesovih, kot so denimo javor, jesen, gaber in guatambù, ohraniti svetlo barvo, je najbolje, da les obdelamo z laki, ki vsebujejo UV-zaščito, z vinilnimi laki za svetljenje lesa ali vodnimi laki;
– pri bukvi, oljki in ipé lapachu se je bolje izogibati uporabi lakov s kislinskim katalizatorjem, ker spremenijo barvo lesa. Bolje je uporabiti dvokomponentni poliuretanski temeljni lak.

NANOS

Pri nanosu laka je treba upoštevati proizvajalčeva navodila v tehničnih listih. Pazljivi bodimo glede predpisane količine laka. Zaradi predebelega nanosa ne bo končni videz parketa nič boljši, ravno nasprotno, na parketu bo opaziti estetske napake, kot so prekrivanje, naguban nadaljnji sloj laka in togost globinsko suhega laka.

Temeljni lak lahko nanašamo s prožno lopatico, čopičem, ki ima mehke ščetine, ali s kratkodlakim valjčkom. Pred nanosom končnega laka površino obrusimo z rotacijskim ali vibrirnim strojem in rabljenim abrazivnim papirjem ali rabljeno mrežico zrnatosti 100. Za novo abrazivno sredstvo uporabimo zrnatost 120. Brušenje pri nanosu temeljnega laka z lopatico ni obvezno, pri nanosu z valjčkom ali uporabi temeljnega laka z dobrim prekrivnim učinkom pa je površino zaradi boljše sprijemnosti nadaljnjega sloja laka treba obrusiti.

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IZDELKOV ZA LAKIRANJE

Značilnosti, ki jih mora imeti vsak izdelek za lakiranje, so:

Sprijemnost
To je sposobnost izdelka, da z lesom ali s predhodnim nanosom doseže vrhunski sprijem. Odvisna je od afinitete smol in lesa oziroma nanesenega laka.

Penetracija
Penetracija je sposobnost izdelka, da prodre v lesne pore, in je odvisna od naslednjih dejavnikov:
– viskoznosti laka,
– premera por,
– površinske napetosti med lakom in lesom ali drugimi sloji.

Razlivnost
Je sposobnost laka, da na površini ustvari gladek in enoten film.

Prekrivnost
To je sposobnost izdelka, da prekrije oziroma napolni lesne pore, čeprav ga nanašamo v tankem sloju, hkrati pa ohrani lepoto in videz lesnih vlaken.

Uporabnost mešanice
Je čas uporabnosti pripravljene mešanice (pot life) pri dvokomponentnih izdelkih. Ko predviden čas poteče, je lak pregost za nanos.

Čas sušenja
Sestavlja ga pet stopenj.
1. Prašno suh lak – čas, ki poteče od nanosa laka do takrat, ko se prah več ne prime na lak;
2. Suh na otip – čas, ki poteče od nanosa laka do takrat, ko ob dotiku s prstom sled ni več vidna;
3. Možnost vnovičnega lakiranja – čas, ki poteče od nanosa laka do takrat, ko lahko spet nanesemo sloj laka;
4. Možnost brušenja – čas, ki poteče od nanosa laka do strditve filma. Lak lahko brusimo, ne da bi se zamazal brusni papir;
5. Globinsko suh – čas, ki poteče od nanosa do popolne strditve laka po vsej debelini. Lak doseže svoje končne kemične in fizične lastnosti.

Tabela: Značilnosti eno- in dvokomponentnih temeljnih lakov

Viri: Professional Parquet, januar/februar 2001, str. 106–112
National Wood Flooring Association: Sanding and finishing, 2000
National Oak Flooring Manufacturers Association: Installation hardwood flooring, januar 1997,     revizija marec 1998
Tehnični listi različnih proizvajalcev