Pred vgrajevanjem tesnilnega materiala je zelo pomembno, da najprej pripravimo stične površine. Te morajo biti čiste, suhe, brez oljnih madežev in prahu, ker le tako dosežemo dober oprijem. Pozorni moramo biti tudi na pripravo tesnilnega materiala (še posebno pri tesnilnih masah), uporabo prednamazov, temperaturo vgrajevanja in način nanašanja.

GIBANJE STIKOV

Tesnilni material dobro tesni le, če je sposoben prilagoditi se gibanju stikov. Zato moramo pred njegovo vgradnjo dobro predvideti tip in velikost gibanja stikov.

 

Slika št. 1: Različni tipi gibanja stikov – smeri obremenitev na tesnilne materiale


Na sliki št. 1 so prikazani trije tipi gibanja stikov oziroma smeri njihove obremenitve. Pri natezni obremenitvi (a) so napetosti največje, pri vzdolžni strižni obremenitvi (b) so manjše, prečna strižna obremenitev (c) pa povzroči še manjše napetosti. Najpogostejši vzroki gibanja stikov so:
– širjenje oziroma krčenje materialov zaradi temperaturnih sprememb;
– spreminjanje dimenzije materialov zaradi spreminjanja vsebnosti vlage, kar je posebej izrazito pri poroznih materialih;
– statične in dinamične obremenitve (teža konstrukcije, teža notranjih instalacij in dekoracij, teža premikajočih se objektov, na primer avtomobilov pri parkiranju ...) – take obremenitve pogosto nastanejo po vgradnji tesnilnih materialov in navadno povzročijo nepovratno zoženje stičnih mest;
– obremenitve zaradi vetra (pri zunanji uporabi, še posebno pri visokih gradnjah);
– druge posebne obremenitve, kot so (a) dolgotrajno krčenje betonskih struktur zaradi sušenja, (b) napetosti, ki nastanejo v večjih konstrukcijah zaradi seštevanja dimenzijskih odstopanj posameznih elementov (veliko število majhnih dimenzijskih odstopanj in ponavljanje majhnih netočnosti pri sestavljanju elementov pri velikih konstrukcijah pogosto povzroči velike in neenakomerno porazdeljene napetosti vzdolž take konstrukcije).

 

VPLIV GIBANJA STIKOV NA TESNILNE MASE

Pri razširitvi stika se tesnilna masa raztegne (slika št. 2). Površina preseka tesnilne mase ostane konstantna, zgornja in spodnja prosta površina pa se konkavno ukrivita. Dolžina krivulj se veča hitreje kot širina stika. Ta deformacija je bolj intenzivna pri debelejšem nanosu tesnilne mase. Izračun za 30-odstotno razširitev stika pokaže:
a) pri 12 milimetrov široki in 50 milimetrov debeli tesnilni masi je deformacija proste površine tesnilne mase 90-odstotna;
b) pri tanjšem nanosu, denimo pri 12 milimetrov široki in 12 milimetrov debeli tesnilni masi, je deformacija njene proste površine le 35-odstotna. Večina elastomernih tesnilnih mas bo zlahka prenesla to deformacijo, medtem ko se pri 90-odstotni deformaciji večina tesnilnih mas raztrga.

ŠIRINA REG IN DEBELINA TESNILNE MASE

Debelino tesnilne mase prilagajamo širini reg in vrsti tesnilne mase (slika št. 3). Plastične in plasto-elastične tesnilne mase vgrajujemo tako, da je debelina enaka širini. Deformacijo stika pri plasto-elastičnih in elastičnih tesnilnih masah zmanjšamo tako, da vgradimo tesnilne mase, katerih debelina je manjša kot širina, pri čemer upoštevamo naslednja pravila:
– minimalne mere so 5 x 5 milimetrov,
– za širine od 5 do 12 milimetrov je debelina nekoliko manjša od širine,
– za širine od 12 do 25 milimetrov je debelina med 8 in 12 milimetri,
– za širine, večje od 25 milimetrov, mora biti debelina od 12 do 18 milimetrov, priporočljivo je, da debelina znaša okoli polovico širine.

Omeniti kaže, da je v praksi širina stikov pogosto omejena navzgor, na okoli 20 milimetrov – iz estetskih razlogov, cene ali zaradi poenostavitve izvedbe konstrukcije.

UPORABA PODLOŽNIH MATERIALOV

Tesnilne mase je priporočljivo vgraditi tako, da so v sredini zožene in širše na stičnih mestih ter da je zunanja površina rahlo konkavna. Tako obliko dosežemo z uporabo podložnih materialov (glej sliko št. 3). Poleg tega nam podložni material rabi kot podlaga za uravnavanje debeline tesnilne mase. Podložni material mora imeti naslednje lastnosti:
– oblikovan mora biti tako, da omogoča konkavno oblikovanje tesnilne mase,
– ne sme se prilepiti na tesnilno maso,
– ne sme biti vodovpojen,
– ne sme vsebovati snovi, ki bi reagirale s tesnilno maso,
– mora biti dovolj trden, da se pri vgrajevanju tesnilne mase ne deformira,
– mora biti dovolj mehek, da pri oženju stika ne izriva tesnilne mase.
Kot podložni material uporabljamo najrazličnejše materiale. Zelo ustrezni so se izkazali valjasto oblikovani trakovi iz penjenega polietilena.

Temperatura in vlažnost med vgrajevanjem

Pri uporabi tesnilnih mas moramo paziti, da temperatura in vlažnost v prostoru oziroma okolici ne odstopata od predpisanih vrednosti, kar je pri uporabi v naravnem okolju pogosto težava. Večina tesnilnih mas se suši prepočasi, če je temperatura nižja od okoli 5 do 10 stopinj Celzija, in prehitro pri temperaturah nad 40 stopinj Celzija.

 

Slika št. 4: Vpliv temperature med vgradnjo tesnilne mase na širjenje (krčenje) stika pri različnih temperaturah


Zelo pomembno je tudi, da predvidimo temperaturno območje okolja, v katerem bo stik (slika št. 4). Če je temperatura med vgradnjo tesnilne mase na sredini med najvišjo in najnižjo temperaturo (slika št. 4a), bo tesnilna masa delovala s svojo zmogljivostjo (amplitudo) gibanja. Če pa tesnilno maso vgradimo pri najnižji ali najvišji temperaturi stika (sliki št. 4b in c), bo skrčenje v primeru (b) oziroma raztezanje v primeru (c) stika dvakrat večje kot v primeru (a), zmogljivost gibanja tesnilne mase za uspešno zatesnitev mora biti dvakrat večja.

dr. Andrijana Sever Škapin
ZAG Slovenije

Viri:
Forgues Y. E., Properly Sealed Construction Joints, Building Performance News, Institute for Research in Construction, No. 8, 1990, str. 3
Handegord G. O., Karpati K. K., Joint Movement and Sealant Selection, Canadian Building Digest, Tech. Paper No. CBD-155, 1973
Cognard P., Sealants for Construction Part I – General information, movements of construction elements, definition of terms, requirements, www.specialchem4adhesives.com/ resources/articles_old
Sever Škapin A., Tesnilni materiali, Gradbenik, št. 10, 2002, str. 10