V zadnjem času se vgrajuje čedalje več oljenega parketa, zato smo se odločili za natančno testiranje kakovosti izdelanega parketa. Preskušanje smo opravili v sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Parket smo ocenili na podlagi dobljenih meritev. Ker je to prvo testiranje, je končna ocena le informativna.
METODE DELA
Oceno kakovosti smo izvedli na dvoslojnem hrastovem parketu mer 1000 x 120 x 14 milimetrov. Parket sestoji iz spodnjega nosilnega sloja (vezani les debeline 10 milimetrov) in pohodnega zgornjega masivnega hrastovega nalimka debeline 4 milimetre. Pohodna površina je krtačena in oljena. Na vzorčnih kosih smo po veljavnih standardih testirali kakovost, in sicer:
• analiza dimenzij,
• vlažnost lesa,
• ugotavljanje odpornosti površine proti hladnim tekočinam,
• ugotavljanje odpornosti proti razenju,
• ugotavljanje odpornosti proti suhi toploti,
• določanje trdote po Brinellu,
• trdnost lepilnega spoja.
Vsako testiranje smo ovrednotili z oceno od 1 do 5, pri čemer je 1 najslabša ocena in 5 najboljša. Na koncu smo parketu dali končno oceno. To je poskus, kako bi v prihodnje testirali kakovost lesene talne obloge.
ANALIZA MERITEV
Iz preglednice 1 je razvidno, da so v glavnem vse dimenzije v mejah dovoljenih odstopanj. Dve meritvi za malenkost odstopata, zato smo geometrijske lastnosti ocenili s 4. Vlažnost lesa je optimalna in znaša 8 odstotkov. Vlažnost smo ocenili s 4, ker je odklon (STDEV) večji od 0,25 in manjši od 0,5.
V prvem delu preglednice 2 so podatki o odpornosti površinskega sistema proti hladnim tekočinam. Iz rezultatov je razvidno, da je odpornost površine proti vodi, alkoholu, kavi, rdečemu vinu in čistilnemu sredstvu dokaj slaba. To v praksi pomeni, da je treba madeže, ki nastanejo zaradi razlitja omenjenih tekočin, takoj počistiti. Če je površina s temi tekočinami obremenjena dalj časa, lahko na njej ostanejo vidni madeži (slika 1). METODE DELA
Oceno kakovosti smo izvedli na dvoslojnem hrastovem parketu mer 1000 x 120 x 14 milimetrov. Parket sestoji iz spodnjega nosilnega sloja (vezani les debeline 10 milimetrov) in pohodnega zgornjega masivnega hrastovega nalimka debeline 4 milimetre. Pohodna površina je krtačena in oljena. Na vzorčnih kosih smo po veljavnih standardih testirali kakovost, in sicer:
• analiza dimenzij,
• vlažnost lesa,
• ugotavljanje odpornosti površine proti hladnim tekočinam,
• ugotavljanje odpornosti proti razenju,
• ugotavljanje odpornosti proti suhi toploti,
• določanje trdote po Brinellu,
• trdnost lepilnega spoja.
Vsako testiranje smo ovrednotili z oceno od 1 do 5, pri čemer je 1 najslabša ocena in 5 najboljša. Na koncu smo parketu dali končno oceno. To je poskus, kako bi v prihodnje testirali kakovost lesene talne obloge.
ANALIZA MERITEV
Iz preglednice 1 je razvidno, da so v glavnem vse dimenzije v mejah dovoljenih odstopanj. Dve meritvi za malenkost odstopata, zato smo geometrijske lastnosti ocenili s 4. Vlažnost lesa je optimalna in znaša 8 odstotkov. Vlažnost smo ocenili s 4, ker je odklon (STDEV) večji od 0,25 in manjši od 0,5.
Slika 1: Trajna sled na oljenem hrastovem parketu zaradi učinkovanja čistilnega sredstva, rdečega vina, alkohola, vode
Površinski sitem se odlično odziva na vroče predmete, ki jih postavimo na parket (denimo segreta posoda za kavo). To nam v preglednici pokaže meritev odpornosti proti suhi toploti.
Merilo odpornosti sistema proti razenju je sila na konico v newtonih (N), ki naredi na površini sistema razo, širšo od 0,5 milimetra. Najmanjša sila, ki je še sprejemljiva, je 7 newtonov. Pri našem vzorcu je nastala raza že pri sili 8 newtonov. Pregledani vzorci so dokaj občutljivi za razenje. Za primer lahko navedemo, da je meritev odpornosti proti razenju pri površinsko lakiranem parketu zanašala 13 newtonov.
Trdota hrastovine po Brinellu je lahko od HB 20 do HB 65 megapascalov (MPa). Na podlagi 15 meritev je povprečna trdota HB 56 megapascalov.
TRDNOST LEPILNEGA SPOJA
V večletni praksi pregledovanja in ocenjevanja lesenih talnih oblog je nekajkrat prišlo do razslojevanja lameliranega (dvoslojnega) parketa. Zato smo se odločili, da je pri preskušanju tega parketa potreben test zlepljenosti.
Preskus zlepljenosti po DIN 53 255, ki je namenjen vrednotenju zlepljenosti vezanega lesa, za vrednotenje zlepljenosti lameliranega parketa ni najbolj primeren. Preskus natezne trdnosti lepilnega spoja med obrabnim oziroma dekorativnim slojem parketa in osnovo lameliranega parketa po SIST EN ISO 4624 daje boljše rezultate. Meritve natezne trdnosti lepilnega spoja oziroma zlepljenosti po tej metodi (preglednica 3) so bile opravljene tako, da smo na površino lameliranega parketa nalepljene pečate premera 20 milimetrov (slika 2) s trgalno napravo trgali od podlage. Izmerjena natezna napetost je ob lomu po lepilnem spoju trdnost lepilnega spoja (slika 3). Lom po lesu pa kaže, da je trdnost lepilnega spoja oziroma zlepljenost večja od kohezijske trdnosti lesa, pri katerem je prišlo do loma. Vrednosti lepilne trdnosti izpod 2,5 megapascala kažejo na slabo zlepljenost.
Slika 2: Na površino lameliranega parketa nalepljeni pečati premera 20 milimetrov
Slika 3: Zgornji sloj, po lepilnem spoju odtrgan od podlage lameliranega parketa
SKUPNA OCENA
Na podlagi meritev smo poskušali v preglednici 4 končno oceniti pregledani parket. Končna skupna ocena je 3,5 in je informativne narave. Kakovost vgrajenega parketa bomo v stanovanju v prihodnje ocenjevali enkrat na leto, tako da bomo spremljali pridobljene rezultate.
Nace Kregar, univ. dipl. inž. les.
Bureau Veritas, d. o. o.
Viri
SIST EN 12720:1997. Pohištvo – Ugotavljanje odpornosti površine proti hladnim tekočinam. Furniture – Assessment of surface resistance to cold liquids (ISO 4211:1979 modified).
SIST EN 12722:1997. Pohištvo – Ugotavljanje odpornosti površine proti suhi toploti. Furniture – Assessment of surface resistance to dry heat (ISO 4211-3:1993 modified).
SIST EN ISO 1518:2001. Barve in laki – Preskus z razenjem (ISO 1518:1992). Paints and varnishes – Scratch test (ISO 1518:1992).
EN 1534:2000. Wood and parquet flooring – Determination of resistance to indentation. (Brinell) – Test method.
SIST EN ISO 4624:2004. Barve in laki – Merjenje oprijema z metodo odtrganja filma (Pull-off test ) (ISO 4624:2002). Paints and varnishes – Pull-off test for adhesion (ISO 4624:2002).
Pavlič, Matjaž, in Kričej, Borut (2007) Premazi za površinsko obdelavo lesenih talnih oblog. Metode za določevanje lastnosti površinsko obdelanih lesenih talnih oblog, 2. del. Korak 8: 4. 35–40.
Kričej, Borut in Pavlič, Matjaž (2007) Premazi za površinsko obdelavo lesenih talnih oblog. Vrednotenje kakovosti površinsko obdelanih lesenih talnih oblog, 3. del. Korak 8: 5. 39–44.
Petrič, Marko in Kričej, Borut (2007) Premazi za površinsko obdelavo lesenih talnih oblog. Barva prosojnih površinskih sistemov v prostoru, 4. del. Korak 8: 6. 40–45.
