Nevarnost grozi zaradi mehanskih, fizikalnih in kemičnih dejavnikov:
–    iveri, trske ali vlakna povzročajo mehanske poškodbe;
–    z žagovino ali lesnim prahom se lahko zastrupimo;
–    zaradi prahu se lahko vname sluznica ali koža;
–    koža je občutljiva za neposredni dotik ali drobni lesni prah;
–    z vdihavanjem hlapljivih snovi se lahko zastrupimo.

Poudariti moramo, da prašni delci povzročajo vnetje sluznic nosa, grla, oči in notranjih predelov dihal, pogosto pa tudi alergije, astmo, pri daljši izpostavljenosti tudi resne poškodbe kože in zastrupitve. Najpogostejši simptomi zastrupitve so glavobol, bruhanje in aritmija srca. Če snovi prodrejo skozi kožo, lahko povzročilo alergije, vnetje kože, dermatitis ali zastrupitve.

Toksične snovi

Celuloze, polioze in lignina ne uvrščamo med toksične sestavine lesa. Zdravju škodljive so akcesorne snovi, ki za rastlino niso več uporabne in jih ne potrebuje. V živem drevesu se odvečne snovi odvajajo po trakovnem parenhimskem tkivu v osrednji del debla ali v mrtve celice lubja, kjer se kopičijo. Razumljivo je, da se zato beljava, jedrovina in skorja medsebojno ločijo tako po vsebnosti kot po povsem drugačni sestavi toksičnih snovi. Za predelavo lesa je še posebno pomembno kopičenje akcesornih snovi na meji »pretvorbe« oziroma transformacije beljave v jedrovino. Jedrovina se lahko zato tudi obarva (jelka in smreka sta znani vrsti, ki imata neobarvano jedrovino), postane pa tudi odpornejša proti napadom žuželk ter okužbam gliv in bakterij. Večje količine jedrovinskih snovi nekoliko povečajo gostoto lesa, zmanjšajo njegovo higroskopnost in pripomorejo k večji dimenzijski stabilnosti jedrovine.

Vsebnost toksičnih snovi je zelo spremenljiva; ne le da se razlikuje med drevesnimi vrstami, temveč je njihova količina zelo različna celo med drevesi iste vrste, čeprav rastejo na istem rastišču med seboj oddaljena le nekaj korakov. Vplivni dejavniki so še rastišče, ekološke razmere, geografska lega in letni časi.


Domače drevesne vrste vsebujejo manj nevarnih snovi, zato so tudi bolezenske težave delavcev nezaznavne ali pa se pojavljajo le alergije in lažja obolenja dihalnih organov (kašelj, astma). Večja previdnost je potrebna pri delu s tropskimi vrstami, ki vsebujejo zdravju bolj škodljive snovi in tudi v večjih količinah – pravimo, da so to drevesne vrste z biološko aktivnejšim lesom ali skorjo.

Delovanje akcesornih snovi ni samo škodljivo, ampak je lahko zelo raznoliko, odvisno tudi od količin in načina vnosa v organizem ter dispozicije, starosti in splošnega zdravstvenega počutja posameznika. Večina jih je za ljudi škodljivih, ko presežejo določen prag. Njihovo škodljivost vrednotimo z latentno dozo (LD), ki pove, pri kolikšni količini delujoče snovi preživi 50 odstotkov osebkov. LD se najpogosteje izraža v miligramih toksične snovi na kilogram teže.

Najpomembnejše toksične učinkovine v lesu so: alkaloidi, antrakinoni, flavonoidi, kumarini, glikozidi, saponini, stilbeni in terpeni.

Na delovanje večine alkaloidov se odziva centralni živčni sistem, drugi alkaloidi učinkujejo na dihalne funkcije ali spremenijo ritem srca ali pa povzročijo poškodbe na koži. Znamenja zastrupitve z alkaloidi so slinjenje, glavobol, bruhanje, bolečine v želodcu, raztresenost, zoženje ali razširitev zenic ter celo koma ali smrt. Med številnimi alkaloidi sta za naše vrste zanimiva taksin in citizin. Prvega najdemo v tisi (od tod tudi ime) in vpliva na spremembe delovanja srca in dvig krvnega tlaka, v večjih količinah pa povzroči izgubo zavesti, komo in celo ustavitev krvnega obtoka in delovanja dihal. Citizin je v nagnojih ter deluje na centralni živčni sistem in kostni mozeg.

Med glikozidi naj omenimo robinin, ki ga najdemo v robiniji (Robinia pseudoacacia). Glikozidi vplivajo na delovanje srca.

Kinoni in kumarini povzročajo draženje kože, alergijo in dermatitis, škodljivost pa se stopnjuje z zaužitjem ali vdihavanjem. Razširjeni so v tropskih lesovih (na primer lapahol).

Med znanimi saponini najdemo strupen aeskin v divjem kostanju.

Hlapna frakcija eteričnih olj so terpeni, ki prijetno dišijo, zaradi velike reaktivnosti pa se hitro pretvorijo v strupene snovi. V limonovcu je limonen, v evkaliptu, boru in macesnu različni pineni (dražijo kožo in sluznico, vdihavanje povzroča bolečine v prsih, slabost in bronhitis), tujon zaznamo v čugah (Thuja orientalis). 



V različnih lesovih je še veliko flavonoidov, fenolov in stilbenov, ki najpogosteje povzročajo draženje kože ali alergije. Flavonoidi povišujejo krvni tlak, vplivajo na splošno delovanje srca in delujejo kot odvajala. Stilbeni in fenoli so dražeči in povzročajo tudi alergije.

Vrste obolenj

Vnetja zaradi mehanskih poškodb nastanejo pri ranitvi kože z ivermi lesnih vrst, ki vsebujejo alkaloide ali druge strupene snovi. Pojavijo se vnetja in podaljšuje se zdravljenje ran.

Slabo počutje zaznamo pri vdihavanju ali zaužitju. Kaže se kot glavobol, slabost, bruhanje, motnje vida, zaspanost, vrtoglavica, žeja, izguba apetita, krči in potenje.

Vnetje sluznice nosu ali grlu povzroči težave z dihanjem, bolečine v grlu in kihanje, pri vnetju oči se pojavi solzenje.

Vnetje kože se kaže kot rdeči madeži, ki se stopnjujejo v mehurje ali celo bule in so posledica učinkovanja lateksnih snovi. Pri stiku kože z lesom se lahko pojavi kontaktna urtikarija v obliki rdečih, največkrat rdeče obrobljenih izpuščajev.

Pri daljšem delovanju lesnega prahu se pri občutljivih ljudeh pojavlja dermatitis. Najbolj občutljive so hrbtna stran dlani, podlaket in vrat, lahko pa se razširi na vse telo.

Alergije se pojavijo predvsem na koži, ki je v stiku s svežim lesom. Vzrok zanje je pogosto tudi lesni prah.

Vdihavanje drobnega lesnega prahu povzroča obolenja dihalnega sistema, ki se kažejo v obliki kašlja, sopenja, naduhe, težkega dihanja, vnetja sluznice … Če droben prah prodre do pljučnih bronhijev, lahko povzroči krčenje mišic.

Kondenzirajoči tanini imajo karcinogene lastnosti in lahko povzročijo rakasta obolenja.



Da bi se pri predelavi in obdelavi zdravju škodljivih lesnih vrst izognili zdravstvenim težavam, moramo poskrbeti predvsem za:
•    odsesavanje prahu;
•    uporabo respiratorjev, zlasti pri brusilnih strojih, kjer nastaja najdrobnejši prah;
•    udobno, vendar zatesnjeno (vrat, zapestje) zaščitno obleko;


izr. prof. dr. Željko Gorišek, univ. dipl. inž. les.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo