V slovenskem prostoru se kamen kot gradbeni material uporablja že stoletja, na začetku za gradnjo bivakov, pozneje pa kot dodatek in za zaščito hiš (obrobe, strehe, predvsem pa vogale hiš) pred vozovi in kočijami. Zdaj je uporaba kamna tako rekoč neomejena.

V Sloveniji imamo pet večjih kamnolomov, iz katerih pridobivajo zelo kakovostno kamenino, predvsem apnenec, lehnjak, tuf in pohorski tonalit. V slovenskem prostoru imamo tudi beli marmor, vendar se zaradi majhne zaloge ne izkorišča. Zaradi lažjega razumevanja širšega kroga bralcev bom uporabljal samo dve vrsti nazivov – marmorji in graniti.



V današnjem času vse premalo uporabljamo domači kamen, kar je velika škoda, saj imamo zelo kakovostne marmorje in granit. Podjetje Mineral ima kamnolom Lesno Brdo, kjer pridobiva marmor sive in rdeče barve. Podjetje Marmor Hotavlje prav tako ponuja siv in rdeč marmor, Marmor Sežana pa marmor sivkaste barve. Mineral prodaja tudi granit, ki ga pridobiva na Pohorju. To je pohorski tonalit sive barve z belimi žilami in je v Evropi edinstven granit.

Velikokrat se namreč srečamo s težavo, ko si stranka omisli izdelek iz uvoženega kamna, potem pa ga želi dopolniti, vendar ne more več dobiti prav tistega kamna, ker ni več uvoznika. Če bi se odločila za domač kamen, težav z dodatno nabavo ne bi bilo.

Mnogokrat se nam tudi zgodi, da preprosto ne vemo, kakšen kamen vgraditi. Treba je vedeti, da veliko tujih kamnov ni primernih za naše podnebje, zato kupcem svetujem, naj se pred nakupom posvetujejo s strokovnjaki. Glede na opisane slovenske kamne svetujem njihovo uporabo v našem okolju, saj so ga uporabljali že pred stoletji in ga lahko vidimo na marsikateri hiši, vodnjaku ali spomeniku, kako kljubuje vremenskim vplivom in času. Zdaj so na voljo tudi dobra zaščitna in negovalna sredstva in z njimi se bo kamen ohranil veliko dlje kot doslej.

Na slovenske kamne bi morali biti ponosni, saj takšnih ni nikjer na svetu in nikakršne potrebe ni, da pri nakupu najprej pomislimo, da je domači kamen tako in tako zanič in je treba kupiti tujega. Slovenci pogosto mislimo, da je vse tuje dobro, domače pa zanič, a je takšna miselnost zelo zgrešena. V zadnjih časih se že pojavljajo težave v zvezi s kitajskim kamnom, saj kristali na površini pogosto odstopajo in se pojavljajo luknjice. Tako nastane dodatna težava z dobavo, ker kupci ne bodo dobili določene barve. Glede tega smo torej z domačim kamnom v veliki prednosti.

Kamen lahko uporabljamo tako rekoč na vsakem koraku, za funkcionalno ali estetsko vgradnjo:

•    za zunanje tlake vedno priporočamo granit, ki omogoča več vrst obdelave; lahko vgrajujemo tudi marmor, vendar priporočamo večjo debelino, ker bo le tako dolgo uporaben;
•    stopnice na zunanjih površinah, še posebno tam, kjer ni nadstreška, morajo biti vedno nedrsne; priporočljiva je uporaba granita, če to ni mogoče, pa vsaj nekoliko debelejšega marmorja, ki prav tako ne sme biti drsen;
•    za notranje okenske police sta marmor in granit zelo dobrodošla, za zunanje pa priporočamo predvsem granit;
•    pri cestnih robnikih pride v poštev samo granit, pri vrtnih tudi marmor;
•    portale so nekoč izdelovali večinoma iz marmorja zaradi njegove lažje obdelave, ker pa je tehnologija zelo napredovala, se lahko uporablja tudi granit;
•    za fasade je priporočljivo izbrati granit oziroma nekoliko debelejši marmor;
•    za nagrobne spomenike se lahko uporabljata granit in marmor, ker gre predvsem za debelino; treba pa je vedeti, da bo marmor že po letu dni izgubil sijaj in čez dve do tri leta postal hrapav, na hrapavih mestih pa se bo začel nabirati mah, zato za spomenike priporočamo granit. Pri spomenikih moramo biti pozorni tudi na barvo kamna, saj nam ta narekuje vzdrževanje;
•    za notranje prostore se lahko uporabljata marmor in granit v raznih kombinacijah tako drug z drugim kot z drugimi materiali (les, steklo, kovina …).










Dobro je vedeti, da obstaja več vrst obdelav kamna, kar je treba upoštevati pri načrtovanju, saj lahko z različnimi kombinacijami obdelav dosežemo veliko lepši učinek oziroma videz. Treba je upoštevati tudi zakonske določbe, saj ne bomo dobili uporabnega dovoljenja, če je površina drsna, morala pa bi biti nedrsna.

Vrste obdelav:

•    rezana ali surova površina se uporablja večinoma v zunanjih prostorih;
•    brušena površina se lahko z določenimi zadržki uporablja tudi za zunanje tlake ali stopnice, sicer pa na fasadah, notranjih tlakih in stopnicah;
•    žgana površina se uporablja za zunanje tlake, stopnice in obloge, če se pokrtači, lahko takšen kamen uporabimo tudi za notranje prostore;
•    polirana površina se za zunanje tlake in stopnice ne uporablja, razen v kombinaciji z nedrsnimi trakovi, sicer pa za fasade, obloge in stebre, medtem ko v notranjih prostorih ni zadržkov. Treba je vedeti, da morajo po zakonu imeti stopnice v javnih prostorih nedrsni trak;
•    krtačenje oziroma antika je najbolj učinkovita na marmorju, ker je mehkejši, medtem ko se pri granitu takšna obdelava ne izrazi. S krtačenjem lahko ustvarimo starinski videz, kar pride zelo prav, ko je treba del kamna nadomestiti z novim kosom, ki ga lahko umetno postaramo, da ni tako izstopajoč. Taka površina se lahko uporablja na tlakih, stopnicah, policah, kaminih in stebrih ter je lahko obdelana do sijaja;
•    štokana površina se uporablja na zunanjih tlakih in stopnicah, sicer pa se štokanje uporablja za estetsko dodelavo;
•    peskana površina se lahko uporablja za zunanje tlake in stopnice, sicer pa enako kot štokanje pomeni estetsko dodelavo kamna;
•    za nedrsne trakove se lahko uporabljajo korund, guma, štokani pasovi in grobo peskanje.

Na koncu bi še enkrat poudaril, da imamo lepe domače marmorje in granit, vendar jih premalo uporabljamo in cenimo. Nekoč nam bo žal, ker svoje naravno bogastvo in s tem ne nazadnje tudi svojo identiteto tako zlahka zavržemo oziroma zamenjamo za tujo.










Anton Gosak, kamnoseški mojster, sodni izvedenec in cenilec za kamnoseštvo  
Fotografije: arhiv avtorja