Razmišljanja o kakovostnem urejanju javnega urbanega parterja skozi objektiv fotografskega aparata

V prejšnji številki revije smo potovali po francoskih mestih, tokrat pa si bomo ogledali nov kolaž mestnih primerov urbane opreme. Fotografsko oko, ki bo (spet) usmerjeno v mestni parter in urejene javne površine, nas bo popeljalo skozi Amsterdam, Lizbono, Bruselj in Bergamo. Mest ni treba posebej predstavljati, so pa obiskani kraji nedvomno poznani po svoji veliki urbani kakovosti, ki s svojo uporabno in estetsko opremo nudi uporabniku užitek in nova spoznanja.

Vse predstavljene rešitve so razumljene kot del urbane ponudbe kraja. Številne različice so stalnica, saj le tako lahko prihaja do novih funkcij, ki so v korist vsem uporabnikov.

Neskončni kanali in specifična topografija naredijo mesto Amsterdam, v katerem je vsaka ped zemlje pomembna in zato izkoriščena, posebno. V mestu, ki svojevrstno posnema izgled Benetk, je zanimivo, da (poleg celotne zgodovinske vrednosti) odlično funkcionira in navdihuje najzahtevnejše uporabnike z odličnimi arhitekturnimi rešitvami. Tako neverjetno se (v uporabi) približa uporabniku, da deluje neverjetno varno in domače ...  

Lizbona ima poseben značaj, zahvaljujoč (tudi) svojim posebnim rešitvam v tlakovanju, ki niso prav pogoste niti v Evropi niti v svetu. Odnos in harmonija do zgodovinskega stavbnega tkiva ter pronicljivost rešitev postavljajo mesto na točko nikoli preseženega in drznega estetskega pristopa. Prelepi belo-črni parterji se razprostirajo po celem mestu in vodijo uporabnika ... Ah, fotografije povedo več.

Bruselj, eno vodilnih in najpomembnejših evropskih mest opozarja nase v resnem in klasičnem smislu oblikovanja. Primer kakovostne urbane opreme resnega in zadržanega značaja. Je primerjava z Lizbono sploh mogoča?

Tlakovanji iz Bergama v Italiji govorita sami zase. Tlak na starem srednjeveškem mestnem stavbnem tkivu v središču mesta kaže, kako je mogoče z dobrim izborom barv in materialov ustvariti dialog. Žal se mora estetika kdaj podrediti tudi funkciji.

Fotografija pove „sto besed“ in prav je, da nas dela ločijo od besed. Vse ostalo bo pokazal čas in uporabnik v njem, saj se presežkov ne meri, temveč uporablja.