Razmišljanje o kakovostnem urejanju javnega urbanega parterja skozi objektiv fotografskega aparata
Potopisno popotovanje skozi prizmo arhitekture in detajle mestnega parterja mi bosta olajšala spoštovana sodelavca in kolega arhitekta Aleskandar Vicko in Nikola Carević, ki smo ju v reviji kot gostujoča pisca podrobneje spoznali že lansko leto (revija Korak, št. 1/2008, članek Javno je prostor vseh nas).
V letošnjem opusu bomo predvidoma obiskali španska mesta – A Coruñjo, Gijón, Avilés in San Sebastián, Bilbau, Barcelono, Sevillo in Granado –, v Franciji bomo postali v Parizu, Denquerqueju, Lilleu, Roubaixu, Lionu, Strasbourgu, Portugalska in Italija pa bosta zastopani z Lizbono, Bergamom, ... Kdo ve, morda pa nas pot zanese še kam.
Pa osmislimo naše angažiranje v letošnjih prispevkih.
Opredelimo osnovno načelo (javnega) prostora. Temeljna je zahteva, da je le-ta definiran kot prostor vseh nas in demokratičen v smislu souporabe. Le po takšni definiciji se nam nudi možnost (in obligacija), da se vanj aktivno vključujemo in ga kot takega dopolnjujemo ter posledično spreminjamo.
Vendar pa ideja »oplemenitenja« (javnega) prostora v sebi ne nosi samo ideje upodobitve v stroki oblikovalca, temveč je pomensko vezana tudi na aktivnosti v njem. Tako je gledano s stališča aktivnosti uporabnika mnoštvo uporabe javnega prostora pogojeno s specifičnim in z zahtevnim uporabnikom, vendar samo to ni dovolj za izvedbo (kakovostne!) aktivnosti ali posega v prostor.
Ali rečeno drugače; čimaktivnejši preplet dogajanja, uporabe ali namena, povezan s funkcionalnimi in fizičnimi oblikami v prostoru, dviguje kakovost uporabe, izrabe in posledično pripadnost prostoru. Zato je poznavanje teme in primerjava z že izvedenimi rešitvami nujen in skupen imenovalec, ki se mu ne moremo izogniti. In prav zato je tu predstavljeno fotogradivo pomembno.
Pomanjkanje besed naj ne vpliva na kakovost pričujočih zapisov. Prav nasprotno! Saj veste kako pravijo: ena fotografija velja več kot tisoč besed!
Predstavljamo vam nekaj urbane opreme in detajlov različnih tlakov iz A Coruñje, Avilésa in Gijóna na severu Španije.
Potopisno popotovanje skozi prizmo arhitekture in detajle mestnega parterja mi bosta olajšala spoštovana sodelavca in kolega arhitekta Aleskandar Vicko in Nikola Carević, ki smo ju v reviji kot gostujoča pisca podrobneje spoznali že lansko leto (revija Korak, št. 1/2008, članek Javno je prostor vseh nas).
V letošnjem opusu bomo predvidoma obiskali španska mesta – A Coruñjo, Gijón, Avilés in San Sebastián, Bilbau, Barcelono, Sevillo in Granado –, v Franciji bomo postali v Parizu, Denquerqueju, Lilleu, Roubaixu, Lionu, Strasbourgu, Portugalska in Italija pa bosta zastopani z Lizbono, Bergamom, ... Kdo ve, morda pa nas pot zanese še kam.
Pa osmislimo naše angažiranje v letošnjih prispevkih.
Opredelimo osnovno načelo (javnega) prostora. Temeljna je zahteva, da je le-ta definiran kot prostor vseh nas in demokratičen v smislu souporabe. Le po takšni definiciji se nam nudi možnost (in obligacija), da se vanj aktivno vključujemo in ga kot takega dopolnjujemo ter posledično spreminjamo.
Vendar pa ideja »oplemenitenja« (javnega) prostora v sebi ne nosi samo ideje upodobitve v stroki oblikovalca, temveč je pomensko vezana tudi na aktivnosti v njem. Tako je gledano s stališča aktivnosti uporabnika mnoštvo uporabe javnega prostora pogojeno s specifičnim in z zahtevnim uporabnikom, vendar samo to ni dovolj za izvedbo (kakovostne!) aktivnosti ali posega v prostor.
Ali rečeno drugače; čimaktivnejši preplet dogajanja, uporabe ali namena, povezan s funkcionalnimi in fizičnimi oblikami v prostoru, dviguje kakovost uporabe, izrabe in posledično pripadnost prostoru. Zato je poznavanje teme in primerjava z že izvedenimi rešitvami nujen in skupen imenovalec, ki se mu ne moremo izogniti. In prav zato je tu predstavljeno fotogradivo pomembno.
Pomanjkanje besed naj ne vpliva na kakovost pričujočih zapisov. Prav nasprotno! Saj veste kako pravijo: ena fotografija velja več kot tisoč besed!
Predstavljamo vam nekaj urbane opreme in detajlov različnih tlakov iz A Coruñje, Avilésa in Gijóna na severu Španije.
.jpg)
A Coruñja, umirjanje in ločevanje kolesarskega in peš prometa
.jpg)
A Coruñja, stebri fizično ločujejo in nakazujejo površine različnih namembnosti
.jpg)
A Coruñja, zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, ki so vgrajeni v mestni parter, detajl
.jpg)
A Coruñja, detajl ločevanja površin, namenjenih pešcem, kolesarjem in ostalemu prometu
.jpg)
A Coruñja, stik obale in urbane površine, namenjene pešcem in kolesarjem
.jpg)
Avilés, umirjanje (in posledično umik) motornega prometa zagotavlja pešcu prijazno in svobodno gibanje
.jpg)
Avilés, denivelacija umirja potek motornega prometa in nudi pešcu enonivojsko prečkanje ceste, detajl
.jpg)
Avilés, pestrost izbire in stik arhaičnega ter sodobnega je ujeta v detajlu tlaka
.jpg)
Avilés, urbana oprema kot akcent v prostoru in tlaku, detajl
.jpg)
Gijón, denivelacija je lahko predmet arhitekturnih nagovorov
.jpg)
Gijón, poskus reševanja denivelacije v prostoru z amfiteatralnim pristopom, detajl
.jpg)
Gijón, sodoben lesen tlak na javnih površinah v pristaniškem delu mesta
.jpg)
Gijón, pitnik (element zunanje ureditve za pitje) in smetnjak, detajla urbane opreme
Mitja Pekeč, univ. dipl. inž. arh., Aleksandar Vicko, univ. dipl. inž. arh., Nikola Carević, univ. dipl. inž. arh.
Fotografije: arhiv avtorjev
