Pomen bivalnega vrta
Z ureditvijo vrta posnemamo vtise iz narave. Vrt predstavlja odprtost, svobodo, spreminjanje in nepredvidljivost. Je nasprotje hiši, ki nam daje varnost in stalnost. Prav zaradi tega nasprotja je lahko skladno urejen vrt zanimiv in privlačen, zaradi česar se tudi odločamo živeti z njim. Bivalni deli našega prebivališča so najbolj različni in hkrati, če so skladno urejeni, tudi najbolj privlačni. Obseg in kakovost bivanja sta odvisna od zasnove hiše in s tem povezanosti nivoja bivalnih delov v hiši in zunaj nje, od velikosti zemljišča in od stopnje zasebnosti, ki je odvisna od tega, koliko je bivalni vrt na očeh okolice.
O povezanosti bivalnih prostorov moramo razmišljati že pri načrtovanju hiše. Najboljši učinek »sobe na prostem« dosežemo, če sta oba nivoja enaka.
Bolj se hiša dviga, bolj se vrt oddaljuje.
lahko hitro postane samo predmet oskrbe in razkazovanja, možnosti bivanja v njem pa neizkoriščene. Kjer zaradi različnih vzrokov ni mogoče doseči povezave med hišo in vrtom, tega nadomeščamo s terasami in balkoni. Večja je terasa, boljše so možnosti za bivanje na prostem. Urejeni strešni vrtovi so dober primer nadomeščanja vrta v osnovnem, to je naravnem nivoju zemljišča.
Bivalni vrt z vodnim motivom.
V nasprotju z drugimi deli vrta je bivalni del namenjen predvsem lastnim potrebam, željam in načinu življenja. To je prostor za počitek in sprostitev, druženje. Ob lepem vremenu ga lahko spremenimo v jedilnico na prostem, ki pa bo delovala le, če je prostor neposredno povezan s kuhinjo oziroma če je urejena letna kuhinja na prostem, ki jo sestavljata vsaj žar in umivalnik z odtokom. Jedilna miza naj bo zaščitena pred padavinami in opoldanskim soncem. V bivalnem vrtu je lahko tudi prostor za otroško igro. Zaradi neposrednega stika z notranjimi bivalnimi prostori in starši se majhni otroci počutijo varne. Hkrati je to tudi njihov prvi neposredni stik z naravo.
Bivalni vrt je tudi najprimernejši kraj za ljubitelje rastlin.
Ker je blizu hiše, ga lahko vselej opazujejo. Pred nami zaživi ritem letnih časov, hkrati v njem iščemo in najdemo sonce in senco, čisti zrak in lepoto urejenega zunanjega prostora.
S primerno urejenim izhodom iz hiše približamo vrt tudi tistim družinskim članom, ki so kakorkoli omejeni v gibanju. Z dvignjenimi gredicami, kjer je mogoče in smiselno, jim omogočimo, da lahko vrt vzdržujejo in zasajajo tudi sami.
Bivalna terasa v neposredni povezavi z bivalnimi prostori v hiši
Ureditev bivalnega vrta
Najpomembnejši pogoj, da bi bivalni vrt zaživel, je zasebnost. To lahko dosežemo po več poteh. Če o tem razmišljamo že ob načrtovanju hiše, nam arhitektura nakazuje in omogoča določeno ureditev. Pomembna je tudi velikost vrta in s tem povezana oddaljenost sosednjih hiš. Tudi njihova velikost vpliva na občutek zasebnosti. To je posebno težko doseči, kadar so vrstne hiše zidane pregosto. Če so zgrajene brez zamikov, si pri oblikovanju bivalnega vrta pomagamo z ograjami, zidovi ali živimi mejami. Pri tem pa moramo najti pravo mero med zakritostjo in utesnjenostjo zaradi ograj. V večjih vrtovih je zahtevo po zasebnosti laže uresničiti, saj je oblikovanje veliko svobodnejše. Zaradi večje oddaljenosti motečih pogledov lahko s primerno zasaditvijo ustvarimo samosvoje motive, ki ustvarjajo večjo oblikovno razgibanost in vsebinsko bogastvo. Skladnost med arhitekturo hiše, konfiguracijo terena in oblikovno zasnovno vrta ustvarja prijeten občutek in željo po bivanju na prostem.
Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Pro Horto, d. o. o.
