Kako dolgo se že ukvarjate s sodnim izvedenstvom in katero je vaše področje delovanja?

S sodnim izvedenstvom se ukvarjam štiri leta, potem ko sem pred komisijo ministrstva za pravosodje opravil izpit za sodnega izvedenca gradbene stroke, specialnost podi, seveda na podlagi znanj, poznavanja problematike in petnajstletnih izkušenj pri parketarskih delih, polaganju podov in podlagah. Moje področje delovanja so podi. Pod je po definiciji element objekta in obsega vse plasti nad nosilno konstrukcijo, na kratko podlage in podne obloge. Podlage se delijo na monolitne, to so predvsem cementni estrihi, in suhomontažne. Podne obloge pa so kamen, keramika, parketi, laminati, elastične in tekstilne obloge ...

Katere napake najpogosteje odkrivate in kateri so najpogostejši vzroki za reklamacije?

Napak na izvedenih podih je več vrst, od najpogostejših estetskih do kompleksno tehnično neustrezno opravljenih del. Estetske napake so večinoma na površini poda in navadno ne vplivajo na funkcionalnost objekta, nesprejemljive pa so napake, ki nastajajo predvsem v povezavi z uporabo neustreznih materialov, s tehnično nepravilno in nedosledno izvedbo del. Največ reklamacij se nanaša na parkete, vzroki zanje pa so različni, od nepoznavanja lastnosti vgrajenih materialov, nedosledne in nepravilne izvedbe del, neusklajenih predhodnih dogovorov do prevelikih pričakovanj stranke.

Kdo je največkrat odgovoren za te napake?

Za napake je najprej odgovoren izvajalec del, zato jih mora odpraviti, upravičiti ali zagovarjati. Estetske in tehnično nedopustne napake sme in mora takoj odpraviti, morebitne manjše napake, nastale zaradi okoliščin pri opravljanju del, pa se mu morajo dopustiti. Vsak izvajalec del bi moral, da bi se izognil poznejšim napakam in reklamacijam, "laičnega" kupca že ob naročilu temeljito seznaniti z lastnostmi materialov, predvsem lesa, z zahtevanimi delovnimi razmerami, ustrezno klimo ter tudi pravilno uporabo in nego predvidenega poda. Tako bi bilo manj reklamacij in napak, saj bi se odgovornost porazdelila.

Seveda se zgodi tudi, da napake povzroči stranka, predvsem z neustrezno prostorsko klimo, mehanskimi poškodbami ali neprimerno uporabo.

Vas navadno pokliče sodišče, podjetje ali končni kupec? Katerih izvedenskih mnenj je največ?

Običajno je naročnik izdelave izvedenskega mnenja izvajalec del, in sicer zaradi nepristranske ocenitve kakovosti del ali zavarovanja dokazov, predvsem zaradi neplačanih opravljenih del oziroma reklamacije. Končni kupec naroča mnenje večinoma po izvedbi del, ko so napake že narejene, z izvajalcem pa se ne more dogovoriti o popustu, popravilu ali garancijski odpravi napak. Do sodišč tako pride manj primerov, kar je pravzaprav spodbudno, saj je sodno reševanje tovrstnih sporov navadno zelo dolgotrajno.

Najpogosteje dajem izvedenska mnenja za položene parkete, večinoma o vzrokih za odstopanje in deformiranje, o kakovostnem razredu vgrajenih parketov, režah, brušenju in nedoslednem lakiranju.

Se pri svojem delu srečujete s kakšnimi posebnimi težavami?

Žal, res. Mnogokrat se stranke v postopku ne zavedajo, da smo sodni izvedenci neodvisni, postavljeni od sodišča in sodno zapriseženi. Delovati moramo strokovno in nepristransko. Prav v tem pa je težava, toda ne da ne bi izvedenstva opravljal strokovno in nepristransko, temveč predvsem v zmotnih pričakovanjih in poskusih vplivanja nasprotnih strank na postopek. Tako podopolagalci pričakujejo, in to nemalokrat, naj rešujem in zagovarjam slabo izvedbo del, nenatančnost in površnost, slabšo kakovost vgrajenih materialov in podobno. Druge stranke v postopku, navadno so to končni kupci, pa pričakujejo nasprotno, včasih reklamirajo napake tudi zelo pikolovsko. Seveda je za izdelavo nepristranskega mnenja to moteče. Po izdelavi izvedenskega mnenja se zato srečujem z očitki, zamerami, tudi bolj ali manj prikritimi grožnjami. Zgodilo se je že, da nam stranke, čeprav je bil razpisan ogled, niso dovolile niti vstopiti v prostore.

Z ogledom in pisno izdelavo izvedenskega poročila so povezani tudi stroški, od materialnih do nagrade. Nekateri, k sreči sicer redki naročniki pa jih niti ne plačajo. Predvsem takrat, ko ugotovitve in sklepi v izvedenskem mnenju zanje niso ugodni!

Kako pa je s slovenskimi standardi in tehničnimi predpisi za lesene talne obloge?

V Sloveniji za lesene talne obloge na podlagi pravilnika o tehničnih normativih za projektiranje in izvajanje zaključnih del v gradbeništvu še vedno veljajo JUS-standardi. V nasprotju z nekaterimi menim, da so pravzaprav še ustrezni, natančni in tudi dovolj ohlapni. Kljub temu mnogi dobavljajo parkete s sklicevanjem na tuje standarde. S tem seveda zavestno - ali pa tudi nevede - prenašajo odgovornost na izvajalca del, ki mora tako nazadnje pred kupcem zagovarjati včasih tudi dvomljivo kakovost parketov.

V Mariboru se je aprila letos oblikovala interesna skupina, ki želi pripraviti in poenotiti standardne normative in opise podarskih del, to je parketarskih in podopolagalskih, ter se lotiti aktivnejšega strokovnega izobraževanja polagalcev, vendar so te dejavnosti še na začetku.

Manjkajo nam enotni normativi in merila za vizualno ocenjevanje kakovosti opravljenih podnih del. Osebno zagovarjam in v izvedenskih mnenjih upoštevam le napake, ki so opazne z normalne gledalne višine pod kotom 45 stopinj, z dveh nasprotnih smeri in pri predpisani ali dnevni svetlobi. Napak, opaznih le z gledanjem "pod lupo" ali na kolenih, ne upoštevam oziroma jih dopuščam. Izvajanje podov je namreč ročno delo, ki se opravlja predvsem v neprimernih razmerah, zaradi katerih pa lahko nastanejo tudi manjše napake.

Danes so izvedbeni roki izredno kratki. Kako naj ukrepa polagalec, da bi zaščitil svoj interes?

Zaradi pritiska glavnega izvajalca del in ekonomskega interesa vlagatelja mora polagalec dela opraviti v skrajno kratkih, prekratkih rokih, žal na račun kakovosti. S kakovostjo opravljenih del pa so povezane reklamacije, posledično tudi neplačilo. Izvajalec mora zato že na začetku, to je ob uvajanju v delo, pisno zaščititi svoj interes. Interes je seveda poplačilo njegovih tehnično pravilno in kakovostno opravljenih del. Zato so nujni pisni dogovori z naročnikom oziroma nadzornim organom glede celotnega poteka del, dodatnih del, morebitnega časovnega odstopanja, predvsem pa delovnih razmer. Izvajalec del lahko s pisno dokumentacijo zaščiti svoj interes in si v morebitnem končnem sodnem sporu zagotovi ugoden izid.