K pisanju tega članka me je spodbudilo vse več nerazložljivih »nezgod«, ki so se dogajale nesrečnim kupcem parketa. Tako je stranka naročila polaganje lepega parketa v svojem stanovanju, ko pa je bilo to pripravljeno za vselitev, je odkrila, da je parket deloma ali – še huje – v celoti poškodovan. Take, zanjo nerazumljive okoliščine zagotovo vodijo v nezaupanje in obsojanje celotne kategorije lesenih talnih oblog, čeprav pogosto neupravičeno.

Parket, položen na ribjo kost, je poškodovan, deščice so spremenile obliko, vzorec »roža vetrov« iz tika, češnje in javorja pa ne. Tega ne gre pripisovati različnim drevesnim vrstam in njihovim sposobnostim, da bolj ali manj vsrkajo vlago, temveč najverjetneje dejstvu, da so deščice pri vzorcu že prej prilepljene na mrežo, ki je delovala kot nekakšna parna zapora.

Fotografije iz arhiva Romitilegno® kažejo na poškodbe z zgolj na videz skupnimi vzroki, ki se dajo takoj razumeti, preprosto razložiti in vodijo k sporu med strankama. Polagalec bo odločno zavračal katerokoli povezavo z dejanskim stanjem, ker ve, da je delal pravilno in v normalnih razmerah. Prepričan je, da je uporabil dobre materiale in jih vgradil strokovno, zato noče prevzeti odgovornosti, tudi kar zadeva garancije po pogodbi.

Parket iz tropskega južnoameriškega listavca (vrsta ni bila določena) se je polagal na podlago iz keramičnih ploščic v poletnem času in vsrkal vlago po vsej verjetnosti iz prostorov, ki so bili ves čas zaprti. Jeseni je zaradi drugačne mikroklime prišlo do uravnoteženja, to pa je privedlo do krčenja lesa in rež, ki so vidne na fotografiji.

Prav tako odločno je stališče stranke. Na prvi pogled dobro opravljeno delo je plačala v dogovorjenem pogodbenem roku, potem pa se je nepričakovano soočila z neposrednimi in posrednimi poškodbami tal. Videz parketa ni več dober in kakršnakoli sanacija bi pomenila vnovično začasno selitev iz stanovanja oziroma oteženo bivanje. Stranka bo uporabila splošno intuitivno merilo: plačilo po pogodbi za povsem nesprejemljiv končni rezultat. Ne zanima je, ali je poškodba nastala tri, štiri ali več mesecev po predaji stanovanja. »Plačala sem celotni znesek – in to pošteno!« bo protestirala ob prvem ogledu tehnikov in strokovnjakov ter se sklicevala na razumljivo in razumsko trditev, da je bila s kakovostjo parketa ob prevzemu zadovoljna, vendar pa kakovost, ki jo zagotavlja pogodba, po kratkem času uporabe stanovanja ni več ustrezna.

Razmere v prostoru so tako rekoč normalne: v stanovanju ne obstaja možnost za nastanek vlage zaradi procesov kapilarnosti struktur (glej tudi članek Nevarnosti kondenzne vode, Korak, št. 5/2003, str. 38–40), ker so bili estrihi vgrajeni že pred meseci, prav tako ni nobenega razloga za vdor vode. »Arhitektonski« videz celotnega stanovanja ne zbuja nobenega dvoma o ustreznih in zdravih strukturah. Stanovanje je zunaj kmetijskih in obdelovalnih površin, ni v pritličju, skratka, je povsem običajno in normalno.

Predstavili bomo nevšečnost, ki je zagotovo med najbolj sleparskimi, kar zadeva vpliv na lesene talne obloge – kondenzacija vodne pare.

Ob vsej »otipljivi« jasnosti je edino dejstvo poškodba parketa: ponekod je vidna kot valovita površina, ponekod pa kot odstopanje parketa, kar je razvidno s fotografij. Ti poškodbi sta povezani tudi s tipologijo formata in načinom polaganja obloge, saj so se napetosti v lesu, ki povzročajo širjenje parketnic, razvijale drugače. Parket, ki ga bomo polagali vzdolžno simetrično ali asimetrično, je dvakrat bolj dovzeten za napako kot tisti, ki ga bomo polagali na ribjo kost. Vzrok so različne razporeditve deformacij in posledično različne napetosti v lesu.

Asimetrično vzdolžno položen hrastov lam parket, ki je odstopil samo v tem prostoru zaradi prehoda na prostem v nadstropju pod njim. Napaka se je pojavila julija, dva meseca po predaji stanovanja.

Najbolj očitna napaka, ki so jo opazili strokovnjaki pri prvem pregledu, je bila vsekakor širjenje parketnih deščic, torej nabrekanje lesa, konkavnost deščic in valovitost vse površine.

Hrastov lam parket se je spremenil zato, ker je bil prostor sredi poletja dalj časa povsem zaprt in se ni prezračeval. Prostor pod njim je bil prezračevan. To je pripomoglo k nastanku majhne razlike v temperaturi. Napaka se je pojavila julija, kar dobre štiri mesece od polaganja parketa.

Iz te objektivne ugotovitve izhaja avtomatska gotovost: vlaga v lesu se je povečala, od tod pa izhajajo različne trditve in domneve glede odgovornosti za nastali položaj.

Raziskava mora temeljiti na podrobni analizi vseh okoliščin, če želimo odkriti najverjetnejši razlog, tudi tako, da ovržemo vzroke, ki nikakor niso mogli pripeljati do poškodbe. Razlogi za preveliko vlago so že znani: odvečna vlaga, vlaga iz podložnega sloja, vdor vode iz zunanjosti (glej Korak, št. 5/2003, str. 38–40), spontano uravnavanje vlage v lesu (les je bil ob vgradnji pretirano suh) in zadnji, vendar ne najmanj pomemben razlog je vlaga, nastala zaradi kondenzacije. Voda je povsod okoli nas v količinah, ki jih pogosto sploh ne upoštevamo: v plinastem stanju je vodna para vsepovsod in preprečuje, da bi bil les v povsem anhidridnem stanju. Samo naše telo v nekaterih življenjskih ciklih vsebuje skoraj dve tretjini vode.

VODNA PARA

Človek, ki počiva, odda povprečno      50 g/h
Človek, ki zmerno dela, odda povprečno    200 g/h
Krožnik tople hrane odda povprečno     15 g/h
Pri prhanju s toplo vodo (40 ° C) nastane povprečno  2000 g/h
Pri kuhanju živil (poleg vlage zaradi izgorevanja)
nastane približno         900 g/h

Proces postane torej kompleksen, ker se nekateri dejavniki, ki se vključujejo v mikroklimo prostora, razlikujejo že po naravi: nekateri so objektivni (nanašajo se na strukturo in jih je mogoče z lahkoto preveriti), drugi so subjektivni (povezani so z uporabo prostora in jih ni več mogoče tako preprosto določiti in preveriti). Ti dejavniki različno vplivajo na razvoj klimatskih razmer v prostoru in ravnovesje vlažnosti lesa, kar pa je v opisanem primeru neposredno spodbudilo poškodbo.

Nekaj dejavnikov in pojasnil:
a) Temperatura zraka ob stiku z oblogo – pri analizi lesene talne obloge ne moremo spregledati temperature zraka tik nad površino. Ta zrak bo zaradi naravnega dvigovanja toplejšega zraka, včasih pa še zaradi vse hladnejše površine, čedalje bolj svež (glej točki d in e).
b) Razmerje vlage in temperature pri dvignjenem zraku v primerjavi s tistim tik nad površino oziroma večja masa zraka, ki vsrkava v prostor oddano vlago (prha, pralni, pomivalni in sušilni stroj, kuhanje, fizična dejavnost …).
c) Vrsta podlage, na katero se polaga leseni pod. Delimo jih lahko na dve glavni skupini: porozna oziroma vpojna (cementni estrih) in nevpojna (keramične ploščice).
d) Razvrstitev prostorov glede na geografsko izpostavljenost. Obstajajo občutne razlike med prostori, ki so obrnjeni proti severu (vedno hladnejši), in tistimi, ki so opoldne izpostavljeni soncu (toplejši).
e) Delno vkopan prostor pod pritličjem, kjer je položen poškodovani parket. Ni nujno, da je tak prostor bivanjski, lahko gre za klet ali shrambo. Brez dvoma bodo poleti med enim in drugim prostorom nastale velike temperaturne razlike, saj bo fizična masa okoliških struktur in zemlje poleti rabila kot močna izolacijska zapora kletnim prostorom.
f) Narava in tipologija nosilnih struktur, kjer se je vgrajevala lesena talna obloga. Cementna podlaga je velikokrat brez vsakršnih toplotnoizolacijskih prednosti. Večinoma imajo poleg tega predvsem podlage iz prednapetega betona (s koeficientom toplotne prevodnosti materiala, ki je tako tekoč zanemarljiv, to pa pomeni nizko izolativnost) kar najmanjšo debelino zaradi bistvenih nosilnih lastnosti armature.

Prostor, obrnjen proti severu, in stena, ki je močno izpostavljena nastajanju plesni, kažeta na kondenzacijo. Parket, ki je tudi tu položen na podlago iz keramičnih ploščic, je zaradi vlage nabreknil.

Zgoraj predstavljeni dejavniki lahko različno pripomorejo k dinamičnosti pojava kondenzne vode. Prav zaradi tega je to varljiv proces, pri katerem stopnja rosišča ni vedno jasna in se je ne da preprosto preveriti.

Plast toplotne izolacije, denimo iz plute ali HD-polistirena, bo bolje izolirala podlago, tako se bo v njej stopnja rosišča pomaknila in parket tako rekoč ne bo dovzeten za toplotne razlike. To pomeni, da se bomo izognili kondenzaciji na ravni talne obloge.

Alessandro Romiti, sodni izvedenec
IL POSATORE, št. 47, december 2002, str. 58–63
Studio ROMITILEGNO®, www.romitilegno.it