Bombaž je razširjen po vsem svetu, njegovo drugo ime je belo zlato. O njem so pisali popotniki, ki so prišli s popotovanj in si izmišljali najrazličnejše zgodbe. Najbolj znana je še vedno tista, ki jo je v svoji knjigi Zgodbe s popotovanj zapisal sir John Mandeville:
Še eno od čudovitih stvari je treba opisati. Vsega tega sam sicer nisem videl, sem pa izvedel od zaupanja vredne osebe. In ko ta stvar dozori (nanašajoč se na kapsule), se odpre, znotraj pa je moč najti živalice, podobne majhnim ovčicam. Čeprav se bo ta zgodba nekaterim zdela čudna in ji bodo težko verjeli, pa je popolnoma resnična.

Bombaž se največ uporablja v oblačilni industriji, že zelo zgodaj pa se je tudi za tekstilne talne obloge brez lasu – talna prekrivala. Danes se uporablja za osnovne preje ali kot osnova za tekstilne talne obloge, občasno pa tudi za hodno površino pri določenih namenskih tekstilnih talnih oblogah, na primer predpražnikih in preprogah v kopalnicah.

Zibelka bombaža je Indija, čeprav ga danes gojijo tudi drugod po svetu. Ločimo med štirimi kultiviranimi vrstami bombaža (G. barbadense, G. hirsutum, G. arboreum in G. herbaceum). V svetu jih gojijo v beli barvi, njihove divje različice pa obstajajo v rjavih in zelenih odtenkih (naravno obarvani bombaž). Nekateri menijo, da je beli bombaž nastal šele pozneje, z vrsto križanj med rjavim in bež bombažem, vsi pa se strinjajo, da je zeleni bombaž nastal z mutacijo.

Bombaž se seje konec pomladi. Dva meseca pozneje začne cveteti. Cveti v enem do dveh dneh odpadejo, na njihovem mestu pa se razvijejo kapsule, ki v mesecu dni dosežejo končno velikost. Razdeljene so na prekate, v katerih rastejo semena. Iz njih začnejo poganjati vlakna in kapsula je kmalu premajhna, zato se odpre. Ko vlakna dokončno dozorijo, dobijo zavoje in značilen »fižolast« presek s tako imenovanim lumnom ali cevko, napolnjeno z zrakom. Začne se obiranje, ki se izvaja strojno ali ročno, če gojimo organski bombaž, to je bombaž, gojen brez škropljenja s škodljivimi insekticidi. Obiranju sledita odzrnjevanje (trganje vlaken od semen) in baliranje. Bale bombaža potujejo v predilnice, kjer se izdeluje bombažna preja.

Vrste bombaža se ločijo po dolžini, zrelosti, finosti, trdnosti snopa vlaken in barvi. Tako poznamo ekstra dolgi (> 34,9 mm), dolgi (28,6–33,3), srednje dolgi (26,2–27,8), srednji (20,6–25,4) in kratki (< 20,6 mm) bombaž. Glede na zrelost ločimo zreli (> 82 odstotkov), povprečno zreli (76–81), nezreli (70–75) in zelo nezreli (< 70 odstotkov) bombaž.

Bombažni izdelki so lahki, prijetni na otip in dobro vpijajo vlago (8,5 odstotka). Trdnost bombažnih izdelkov je velika (25–50 cNtex-1), v mokrem se celo poveča. Zaradi te izredne lastnosti lahko bombažne izdelke pogosteje peremo tudi pri višjih temperaturah.

Pomemben postopek, s katerim bombažu povečamo lesk, trdnost in afiniteto do barvila, je mercerizacija ali obdelava z natrijevim hidroksidom. Takšna vlakna nimajo več razpoznavnih zavojev, prikazanih na sliki 4.

Bombažna vlakna so odporna proti moljem, niso pa odporna proti termitom in nekaterim drugim žuželkam ter mikroorganizmom. Učinek slednjih je odvisen od vlage, temperature, primesi, ki delujejo kot substrat za mikroorganizme, in drugega. Mikroorganizmi povzročajo zmanjšanje trdnosti in razteznosti bombažnih vlaken, zato talne obloge, narejene iz bombaža (in drugih celuloznih vlaken), skladiščimo v suhem prostoru, vlažne izdelke pa skrbno posušimo.

Toplotno je bombaž obstojen do 150 stopinj Celzija, pri višjih temperaturah porumeni in razpade. Da bi dosegli večjo toplotno obstojnost bombaža, ga obdelujejo z anhidridom ocetne kisline. Tako obdelani bombaž je na trgu znan pod imenom PA Cotton. CM Cotton nastane pri obdelavi bombaža z monoklorocetno kislino, ki ji sledi obdelava z natrijevim hidroksidom. Tudi ta bombaž odlikujeta večja toplotna obstojnost in velika odpornost proti mikroorganizmom.

Bombaž ni občutljiv za večino topil, raztaplja pa se v bolj kompleksnih topilih. Občutljiv je za kisline in močne oksidante.

Električna specifična upornost je pri bombažu nižja kot pri volni (107 cm).

Bombaž hitro zagori in zgori. Pri gorenju se sprošča značilen vonj po celulozi, ki je sestavni del (87–91 odstotkov) bombažnega vlakna.

Vzdrževanje talnih prekrival iz bombažnih vlaken je preprosto, saj jih lahko, tako kot druge izdelke iz bombaža, peremo v pralnem stroju. Pri tem uporabljamo nižje temperature (do 60 stopinj Celzija), da ne pride do prevelikega krčenja. Ker so tekstilna prekrivala izdelana v različnih barvah, uporabljamo pralne praške, ki so priporočljivi za barvasto perilo in ne vsebujejo belilcev.

ALI STE VEDELI ...

da relativno merilo finost bombažnih vlaken izraža indeks MI (Micronaire Index). Bombažna vlakna glede na MI delimo v pet razredov: zelo fin bombaž (MI < 3), fin bombaž (Mi 3–3,9), srednje fin bombaž (MI 4–4,9), manj fin bombaž (MI 5–5,9) in groba vlakna (MI > 6).
 da se trdnost bombažnih vlaken izraža kot trdnost snopa vlaken. Sila pretrga snopa se izmeri s posebno napravo, imenovano Pressley aparat. Odčitano silo pretvorimo v indeks PI (Pressley Index), bombažna vlakna pa glede na izračunani PI uvrstimo v enega od navedenih razredov: šibek bombaž (PI < 6,5), srednje šibek bombaž (PI 6,5–6,9), povprečno trden bombaž (PI 6,95–7,4), trden bombaž (7,5–8,0), zelo trden bombaž (PI 8,1–8,5) in ekstra trden bombaž (PI > 8,6).

Urška Stankovič Elesini, doc. dr.
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo