Poliestrska vlakna so mlajša od poliamidnih. Če pogledamo v nemški standard DIN 60001, najdemo za poliester tri kratice: PET, PBT in PTT. Seveda se za njimi skrivajo trije različni poliestri, ki jih najdemo na trgu.
PTT ali politrimetiltereftalat je bil patentiran leta 1941, njegovi iznajditelji pa so J. R. Whinfield, J. T. Dickson, W. K. Birtwhistle in C. G. Ritchie, skupina znanstvenikov iz britanskega podjetja Calico Printers´ Association Ltd. Ti so vlakno poimenovali Terylene. Leta 1946 je pravice za izdelavo poliestra kupilo podjetje Du Pont. Iz nadaljnjih raziskav in ugotovitev izhajajo razline vrste novih poliestrov, med katerimi sta najuspešnejša polietilentereftalat (PET) in polibutilentereftalat (PBT)
Poliester dobimo s polikondenzacijo. PET pridobivajo iz etilenglikola in tereftalne kisline. Vlakna se potem oblikujejo tako kot poliamidna in polipropilenska po talilnem postopku.
Delež poliestrskih vlaken na svetovnem trgu je po letu 1979 močno naraščal, in sicer 8 odstotkov na leto. Leta 1999 je pomenil kar 56 odstotkov vseh kemičnih vlaken, proizvedenih v svetu (slika 2). Trgovska imena, pod katerimi se poliester trži, so Terylene, Corterra, Kodel, Enka, Verstan, Diolen, Trevira, Dacron, Terital, Lavsan, Termastat ...
Razlog za veliko zanimanje za poliestrska vlakna so predvsem njihove dobre lastnosti, ki omogočajo široko uporabo. Tako je poliester zelo uporaben za talne obloge (hodna površina) predvsem zaradi visoke trpežnosti, istih barv in mehkega otipa.
Poliester ima v svoji sestavi aromatski obroč, ki pripomore k togosti strukture, dobri odpornosti proti kemikalijam ter visoki temperaturi tališča (od 250 do 260 stopinj Celzija) in samovžiga (517 stopinj Celzija). Velja, da so poliestrska vlakna manj gorljiva kot poliamidna.
Vzdolžni videz vlaken je enakomeren, brez večjih morfoloških posebnosti. Površina vlakna je navadno gladka. Prerez je lahko okrogel ali drugih oblik (profilirana vlakna).
Vlakna odlikujeta visoka trdnost (od 41 do 54 cN.tex-1) ter odpornost proti žuželkam in bakterijam. Predvsem zaradi slednjega se poliestrska vlakna veliko uporabljajo v medicini za najrazličnejše izdelke.
Velika težava, s katero so se spopadali proizvajalci poliestra v preteklosti, je bila njegova obarvljivost. Poliester sprejme le 0,4 odstotka vlage v običajnih razmerah, kar otežuje barvanje, ki mora temu primerno potekati po posebnih postopkih — pri višjih temperaturah z nabrekalnimi sredstvi, imenovanimi carrierji. Ti poslabšajo urejenost strukture vlaken in s tem lastnosti. S sodobnejšimi tehnikami in modifikacijo poliestrov je bila omenjena težava rešena. Barvanje poliestra je danes za okolje manj škodljivo in poteka brez nabrekalnih sredstev.
Slaba hidrofobnost poliestra povzroča naelektritev (specifična električna upornost je 1016 .cm). Da bi odpravili to pomanjkljivost, je treba vlakna obdelati z antistatično preparacijo.
Znano poliestrsko vlakno, ki se pojavlja predvsem v industriji tekstilnih talnih oblog, je CORTERRA proizvajalca Shell Chemical Company. Corterra je po kemični strukturi polimetilentereftalat (PTT). Proizvodnja tega poliestra je bila dolgo v ozadju, saj je bilo pridobivanje ene od izhodnih surovin.— trimetilenglikola — zelo drago. Danes se je položaj močno spremenil. Z novimi odkritji in tehnikami je pridobivanje te surovine ekonomično, PTT pa vse bolj prihaja v ospredje, predvsem pri tekstilnih talnih oblogah, katerih obarvljivost z disperzijskimi barvili brez nabrekalnih sredstev ni ve nikakršna težava. Kot sekundarna podlaga se pri talnih oblogah iz Corterre uporablja polipropilen, prednosti takih oblog pred PET pa so predvsem veja trpežnost, manjša naelektritev in veja odpornost proti gorenju.
Urška Stankovič Elesini, doc.dr.,
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo
ALI STE VEDELI...
... da poliestrska vlakna veliko uporabljajo tudi v mešanicah z drugimi vlakni, na primer volno in bombažem. Razlog je seveda preprost: lastnosti, ki jih pogrešamo pri drugih vlaknih, nadomestimo z lastnostmi poliestrskih vlaken. Mešanice se uporabljajo tudi za tekstilne talne obloge.
