Vodni laki (V) sodijo v skupino sodobnih lakov, ki se lahko razredčijo z vodo. V primerjavi z drugimi imajo nekatere posebne lastnosti in zahtevajo posebno tehniko dela. Njihova glavna značilnost je, da je hlapna sestavina predvsem voda in prav zato vodne lake štejemo v skupino ekološko zelo ugodnih premaznih sredstev. Njihova uporaba v lesarstvu še vedno narašča, predvsem na račun nitroceluloznih lakov in lakov s kislim utrjevalcem.
Vodni laki, ki se dobijo na trgu, so eno- ali dvokomponentne vodne disperzije. Vezivo so najrazličnejše smole (najpogosteje akrilatne in poliuretanske ali njihova mešanica). Kot glavno topilo in razredčilo uporabljamo vodo, vendar laki vsebujejo še od 2 do 5 odstotkov organskih topil, ki so potrebna za uravnavanje viskoznosti in izboljšanje oprijemnosti. Razen veziva so nehlapna sestavina še polnila in različni dodatki (za boljšo brusnost, oprijemnost, razlivanje, doseganje želenega sijaja …), barvni laki pa vsebujejo še pigmente. Odvisno od vrste veziva in načina utrjevanja izbiramo med različnimi vrstami vodnih lakov (temeljnimi in laki za končni videz v motni ali mat, polsijajni ali sijajni različici).
Enokomponentni vodni laki so od 30- do 60-odstotne disperzije akrilatnih smol, polnil in drugih dodatkov v vodi. Prilagojeni so različnim tehnikam nanašanja (imajo različno viskoznost), utrjujejo pa se fizikalno, to je z izparevanjem vode in nato še topil. Tovrstni laki niso odporni proti vodi in topilom ter sodijo v nižji in srednji kakovostni razred.
Dvokomponentni vodni laki vsebujejo poliuretanske in akrilatne smole ter razne dodatke (od 40 do 70 odstotkov), dispergirane v vodi. Utrjujejo se z dodatkom kislega trdilca, to je fizikalno-kemično. Vezivo postane duroplastično, saj se makromolekule povežejo v gosto prostorsko mrežo. Utrjeni film je dokaj elastičen in kakovosten ter odporen proti obrabi in kemikalijam. Taki laki se priporočajo za lakiranje stopnišč in parketov.
UV utrjevalni vodni laki so vodne disperzije akrilnih ali poliuretanskih smol, ki vsebujejo fotoiniciator in druge dodatke. Utrjujejo se fizikalno-kemično z UV-žarki v posebnih napravah. UV vodni laki tvorijo zelo kakovostne, mehansko in kemijsko odporne filme, uporabljajo pa se zlasti za industrijska velikoserijska lakiranja pohištvenih elementov in izgotovljenega parketa.
Zaradi sestave imajo vodni laki nekatere posebnosti, zaradi česar je treba z njimi ravnati drugače kot s preostalimi laki. Vodni lak mora biti dobro zaprt, saj ga, ko se posuši, ne moremo več dispergirati. Nanašalne naprave (pištole in valji) se hitro zamašijo, kar zahteva redno in temeljito čiščenje. Lak ne sme priti v stik s topilom, ker to koagulira (sesiri) vodno disperzijo. Pred nanosom ga je treba dobro premešati. Po nanosu temeljnega laka lesna vlakna zaradi vnosa vode močno nabreknejo in se dvignejo nad površino obdelovanca. To zahteva skrbno in fino brušenje. Pri hrastu in drugih vrstah, ki vsebujejo čreslovine, se lahko te izlužijo.
Prednosti vodnih lakov:
– sodijo v ekološko ugodne sisteme, saj vsebujejo zelo malo topil,
– niso vnetljivi in ne škodijo zdravju,
– nimajo neprijetnega vonja in ne dražijo sluznice,
– vsebujejo velik delež suhe snovi,
– utrjeni film je trden in odporen proti vodi, topilom in zunanjim vplivom,
– imajo dobro oprijemnost,
– ne mehčajo spojev, lepljenih s polivinilacetatnimi ali talilnimi lepili,
– manjša oksidacija pri lesovih, kot so doussié, merbau, afrormozija, iroko …
Pomanjkljivosti:
– dvigajo lesna vlakna,
– pri nanašanju pri temperaturi pod 12 stopinj Celzija (razen pri UV-lakih) nastanejo težave pri utrjevanju,
– potrebno je pogostejše čiščenje opreme,
– pri nekaterih drevesnih vrstah se izlužijo čreslovine,
– slabše poudarjajo naravno barvo lesa (mahagoni),
– nekoliko slabša odpornost površine proti kislinam,
– se težko brusijo,
– razmeroma visoka cena.
Vodne lake (temeljne, končne, univerzalne, brezbarvne ali pigmentirane) uporabljamo predvsem za obdelavo večjih površin v bivalnih prostorih, opaža, stopnic, igrač, parketov, galanterije, sedežnega pohištva, profiliranih plošč, furniranih površin na odprte pore in tako naprej.
Kljub ugodnim tehnološkim in ekološkim lastnostim so vodni laki le alternativa drugim premazom, saj se pri uporabi pojavijo nezaželeni učinki med lakom in lesom, zaradi česar je potrebna skrbna obdelava.
Metka Čermak, univ. dipl. inž. gozdarstva
