Ali lakirane lesene talne obloge in pohištveni izdelki lahko povzročajo zdravstvene težave?

Pred približno mesecem dni me je po telefonu poklicala prijazna gospa in potožila, da ji lakiran parket in drugi premazni izdelki, s katerimi je v stiku doma in na delovnem mestu, povzročajo precejšnje zdravstvene težave. Sogovornica je bila prepričana, da je alergična na lesne premaze. Ti naj bi bili povzročitelji težav pri dihanju, pogostih nahodov, solzenja in pojava kožnih izpuščajev. Povod za klic je bila prošnja za pomoč pri izbiri zanjo najmanj škodljivega laka, s katerim bi med obnovo delovnih prostorov premazali parket.

Žal ji v prvem trenutku nisem mogel pomagati, saj sem se s takim vprašanjem pri svojem delu srečal prvič. Ker je zame vprašanje o možnih vplivih utrjenih lesnih premazov na zdravje pomenilo strokovni izziv, sem pregledal znanstveno in strokovno literaturo o tej tematiki.

SESTAVA LESNIH PREMAZOV IN NJIHOVI MOŽNI VPLIVI NA ZDRAVJE

Premazi za les so kompleksne tekoče zmesi, ki vsebujejo veliko kemikalij. V splošnem premaze sestavljajo hlapne substance in suha snov. Pri premazih na topilni osnovi so topila, redčila in razredčila zmesi več različnih organskih hlapnih snovi. Mnoge od teh sestavin bi lahko negativno vplivale na zdravje človeka. Tudi premazi na vodni osnovi navadno vsebujejo nekaj organskih topil. Po površinski obdelavi, med procesom sušenja ali utrditve, organske hlapne snovi izhlapijo v zrak ali se vežejo v utrjen film. Glavnina hlapnih organskih snovi se sprosti v zrak zelo hitro po nanosu premaza, preostanek pa v procesu difuzije iz utrjenega premaza izhaja še dolgo, lahko nekaj mesecev. Koncentracije par hlapnih organskih topil lahko zmanjšamo z zračenjem prostorov. Problem izhajanja par topil iz utrjenega filma premaza je pri vodnih lakih precej manjši.

Sestava suhega preostanka laka je prav tako zelo pestra. Največji delež sestavlja vezivo oziroma polimerna smola, v lakih so barvila in pigmenti ter številni dodatki. Najpomembnejši aditivi so utrjevalci (ki bi jih lahko v dvokomponentnih premazih šteli k vezivom), katalizatorji, sušila, mehčala, zgoščevala, površinsko aktivne snovi, biocidi, sredstva za uravnavanje kislosti in drugo. Načeloma bi vse omenjene snovi morale ostati vezane v utrjenem filmu. Vendar pri velikem številu snovi, ki so v premazih za les, tega z gotovostjo ne moremo potrditi. Del kemikalij, sicer v nizkih koncentracijah, izhaja v zrak med uporabo premazanega izdelka, vsaj v prvih mesecih po nanosu.

ALERGENI UČINKI POVRŠINSKIH PREMAZOV

V pregledu podatkov iz literature sem se osredotočil na možne alergene učinke premazov, in ne na njihovo akutno toksičnost, morebitno kancerogenost, mutagenost in drugo. Med postopkom nanašanja in uporabo premaznih izdelkov smo namreč v tesnem stiku z laki, zato stroga zdravstvena in okoljevarstvena zakonodaja ne dovoli vsebnosti takih sestavin.

Dokazov o alergenih učinkih površinskih premazov in njihovih sestavin je v znanstveni literaturi precej. Večina študij se nanaša na barve za kovine in premazne izdelke, ki jih uporabljajo v gradbeništvu. Le nekaj člankov se nanaša na lesne premaze. Ker so barve in laki, ne glede na namen uporabe, podobne sestave, lahko podatke smiselno prenesemo na področje premazov za les.

Podatke o vplivih barv in lakov na naše zdravje, še posebno o njihovih alergenih učinkih, bi lahko razdelili na skupine:
-    vplivi celotnih premaznih formulacij (zmes različnih hlapnih snovi, vonj),
-    vplivi veziv,
-    vplivi dodatkov.

Učinki celotnih premaznih formulacij

Pri pregledu literature se je izkazalo, da je bilo največ študij o negativnih zdravstvenih učinkih premazov narejenih pri delavcih v proizvodnih obratih in pri tistih, ki se poklicno ukvarjajo z barvanjem in lakiranjem. Veliko manj je poročil o izpostavljenosti potencialno škodljivim snovem iz utrjenih filmov premazov v bivalnih in delovnih prostorih.

Meritve kažejo, da smo v bivalnih in delovnih prostorih izpostavljeni različnim kemijskim snovem. Precej je takih, ki bi se jim lahko izognili. Sem sodijo sestavine tobačnega dima, snovi iz »osvežilcev zraka«, različnih čistil … Izvor dela organskih spojin so pripisali delovanju kopirnih strojev in tiskalnikov, precej snovi pa izhaja iz notranje opreme – vir so tekstilne talne obloge, plastika, iz katere je izdelano pohištvo, in površinski premazi, tako na kovinah in plastiki kot tudi na lesenih izdelkih. Kot izvora hlapnih organskih snovi v notranjih prostorih ne smemo pozabiti lepil (v lesnih ploščah in lepljenem lesu) in ne nazadnje lesa samega, iz katerega se med uporabo sproščajo različne naravne hlapne organske snovi.

Švedska raziskava je pokazala, da bivanje v prostorih s sveže prebarvanimi stenami in na novo prelakirano notranjo opremo lahko prispeva k nastanku simptomov »slabega zraka v zgradbi« (angl. sick building symptoms), kot so težave z dihalnim traktom, bolj izražene težave astmatikov, alergične reakcije in drugo. Več študij je dokazalo, da se lahko razvije preobčutljivostna reakcija na vonj, ki je posledica zelo nizkih koncentracij snovi iz notranje opreme, tudi barv in lakov. Ljudje se zaradi take preobčutljivostne reakcije počutijo bolne. Težave astmatikov in tistih, ki trpijo za senenim nahodom, se povečajo. Pri otrocih (do dveh let starosti), ki so bivali v sveže pleskanih prostorih, so dokazali več težav z dihanjem, kot je običajno za celotno populacijo otrok v tem starostnem obdobju.

Več je natančnejših podatkov o učinkih celotnih premaznih formulacij na ljudi, ki se z barvami in laki ukvarjajo poklicno. Pri tistih, ki so delu z barvami in laki izpostavljeni v britanskih in kitajskih ladjedelnicah, so dokazali dražeče učinke na nosno sluznico in oči. Tudi pri delavcih, ki se poklicno ukvarjajo s premazovanjem sten in izdelkov v notranjih prostorih, so dokazali več težav z draženjem kože in oči. Težave so bile bolj izražene pri delu s topilnimi premaznimi sistemi in manj z vodnimi barvami. Pri pleskarjih, ki delajo v gradbeništvu, so dokazali povišano pojavnost bolezenskih respiratornih sindromov in bronhitisa. Tveganje za razvoj omenjenih bolezenskih znakov je bilo v primerjavi s soboslikarji pri tapetnikih manjše.

Vplivi veziv

V literaturi, ki obravnava alergene v površinskih premazih, se kot problematične največkrat pojavljajo naslednje snovi: poliakrilati, poliepoksidi in poliuretani. Poliepoksidi in poliuretani so omenjeni v povezavi z utrjevalci. Manjkrat so navedeni poliestri. Zasledil sem tudi po eno navedbo o nitrocelulozi in melamin formaldehidnih smolah, kot posebnost sta obravnavana kolofonija in propolis.

Poliakrilati

Poliakrilati in prekurzorji, iz katerih proizvajajo poliakrilatna veziva (akrilatni monomeri, diakrilati), povzročajo kontaktni dermatitis, do katerega lahko pride zaradi delovanja hlapov teh substanc na kožo. Alergena so poliakrilatna veziva, ki so v lakih na osnovi organskih topil, v vodnih premaznih sistemih in UV utrjujočih premazih. Vsa poročila o alergenem delovanju akrilatov se nanašajo na zaposlene, ki delajo v proizvodnji barv in lakov ali se poklicno ukvarjajo s površinskim premazovanjem.

Navedbe o zdravstveno problematičnih poliakrilatih so zanimive zato, ker so poliakrilati pogosto uporabljena veziva, ki jih rabimo v kombinaciji z drugimi vrstami polimerov v hibridnih premazih. Njihova uporaba se z uvajanjem vodnih premaznih sistemov, namesto topilnih barv in lakov, vse bolj uveljavlja. Na srečo v znanstvenih člankih ni podatkov o alergenem delovanju akrilatov v utrjenih filmih (v bivalnem in delovnem okolju).

Poliuretani

Tudi poliuretanski premazi so alergeni. Navedbe se tako kot pri poliakrilatih nanašajo le na zaposlene v proizvodnji poliuretanskih barv in lakov ter na tiste, ki s poliuretanskimi premazi delajo poklicno, na primer avtoličarji ali parketarji. Alifatski in aromatski izocianati, ki so utrjevalci v dvokomponentnih poliuretanskih premazih, povzročajo kontaktni dermatitis in simptome, ki so podobni znakom astme. Gumijaste rokavice za zaščito pred draženjem kože ne zadostujejo.

Poliepoksidi

Kot alergena snov se poliepoksidni premazi v različnih oblikah (tekoči ali praškasti premazi, v kombinaciji z drugimi vrstami veziv) pojavljajo približno tako pogosto kot poliuretanska veziva, torej takoj za poliakrilati. Raziskovalci poročajo o kontaktnem dermatitisu, ki ga povzročajo utrjevalci (bisfenoli, amini) in tudi drugi dodatki v epoksidnih formulacijah (kalijev dikromat, kobaltov klorid). Tudi v tem primeru literatura poroča le o težavah poklicno izpostavljenih oseb.

Poliestri

Redkeje se kot alergen pojavljajo poliestrski premazi. Na primer elektrostatski praškasti poliestrski premaz je povzročil povečano pojavnost astme in bronhitisa pri osebah, ki poklicno delajo v premazni industriji.

Druga veziva

Omenjen je problem alergenega delovanja formaldehida, ki se sprošča iz lepil in lakov, ki vsebujejo melamin formaldehidno vezivo. Enkrat se v pregledani literaturi kot snov, ki povzroča kontaktni dermatitis, pojavlja nitrocelulozno vezivo. Glede na pogostost uporabe nitroceluloznih materialov v preteklosti je zanimivo, da je naveden le en podatek o njihovem alergenem delovanju. Kot zanimivost naj omenimo še alergenost kolofonije in propolisa, ki se pojavljata v premazih za violine.

Vplivi dodatkov

Med dodatki so kot alergeni največkrat omenjeni različni biocidi. Prevladujejo opisi neugodnih učinkov izotiazolonov. V večini primerov so opazili kontaktni dermatitis pri zaposlenih v tovarnah barv in lakov, poročajo pa tudi o alergiji na hlape te snovi, ki se je sproščala iz barve na sveže prepleskanih stenah. Večkrat so kot alergen omenjeni hlapi klorotalonila, ki povzročajo vnetne spremembe na koži. Enak učinek ima tudi IPBC oziroma 3-jodo-2-propinil-butilkarbamat. Z alergijskimi reakcijami se telo odzove še na biocida kloracetamid in benzalkonijev klorid. Alergenost biocidov v premazih za uporabnika površinsko obdelanih lesenih izdelkov ne predstavlja pomembnejšega problema, saj so biocidi dodatek v premazih za zunanjo uporabo.

Drugi dodatki, ki so večkrat navedeni s škodljivim delovanjem na zdravje človeka (simptomi astme, težave v dihalnem traktu, draženje), so anhidridi organskih kislin v praškastih premazih.

SKLEP

Površinski premazi za les so kompleksni izdelki, ki vsebujejo veliko različnih kemikalij. Med temi so tudi take, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi. Večina navedb v znanstveni literaturi se nanaša na alergične reakcije poklicno izpostavljenih oseb v proizvodnji barv in lakov ter nekoliko manj na zdravstvene težave ljudi, ki pri delu uporabljajo površinske premaze. Najbolj problematična je proizvodnja poliakrilatnih premazov, težave povzročata tudi proizvodnja in uporaba poliuretanskih in poliepoksidnih premazov, med biocidnimi dodatki pa so najbolj alergeni izotiazoloni, klorotalonil in IPBC. Na srečo je manj poročil o zdravstvenih težavah ljudi zaradi izpostavljenosti utrjenim premazom za les. Večinoma gre za alergične in dihalne težave takoj po nanosu premazov. Le pri najbolj občutljivih ljudeh poročajo o negativnih učinkih izpostavljenosti snovem, ki iz utrjenih filmov izhajajo dalj časa po nanosu. Upam, da bo prav najbolj občutljivim ta strokovni članek pomagal pri izbiri premaza tako, da bodo imeli čim manj ali nič težav.


Test za določanje kontaktnega dermatitisa (http://www.allergyhospital.co.uk/contact_dermatitis.htm 11. 2. 2008)


prof. dr. Marko Petrič, univ. dipl. kem.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo